Bravaisova mreža
V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo:
- R = n1a1 + n2a2 + n3a3
ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo. Mreža je v katerem koli položaju vektorja R popolnoma enaka.
Mreže so dobile ime po njihovem avtorju, francoskemu fiziku in mineralogu Augustu Bravaisu.[1]
Kristal je zgrajen iz istovrstnih ali raznovrstnih atomov, ki se ponavljajo v vsaki mrežni točki. Kristal, gledan iz katere koli mrežne točke, izgleda popolnoma enako.
Bravaisovi mreži se pogosto obravnavata kot ekvivalentni, če imata izomorfno simetrijsko grup. V tridimenzionalnem prostoru je v tem smislu možnih 14 Bravaisovih mrež. 14 možnih simetrijskih grup Bravaisovih mrež je 14 od 230 prostorskih grup.
Bravaisove mreže v največ dveh dimenzijah
[uredi | uredi kodo]V 0-dimenzionalnem in 1-dimenzionalnem prostoru sta samo po ena Bravaisova mreža. V 2-dimenzionalnem prostoru je pet Bravaisovih mrež: poševna, pravokotna, centrirano pravokotna, heksagonalna in kvadratna.[2]
Bravaisove mreže v treh dimenzijah
[uredi | uredi kodo]V treh dimenzijah je 14 Bravaisovih mrež, ki nastanejo s kombiniranjem sedmih mrežnih (aksialnih) sistemov s centriranji mreže.
Mreža ima lahko naslednja centriranja:
- enostavno centriranje (P): mrežne točke so samo na ogliščih osnovne celice
- telesno centriranje (I): dodatna mrežna točka je v središču celice
- ploskovno centriranje (F): po ena dodatna mrežna točka je v središču vsake ploskve celice
- centriranje na samo eni ploskvi (centriranje A, B ali C): dodatna mrežna točka je v središču ene od ploskev celice
Za opis mrež niso potrebne vse kombinacije kristalnih sistemov in centriranj. Celotno število možnih kombinacij je 7 × 6 = 42, vendar je med njimi nekaj takih, ki so enakovredne. Monoklinsko mrežo I se na primer lahko z drugačno izbiro kristalnih osi opiše kot monoklinsko mrežo C. Na podoben način se vse A- ali B-centrirane mreže lahko opišejo s centriranjem C- ali P-. Število kombinacij se zato zmanjša na 14 Bravaisovih mrež, ki so prikazane v naslednji preglednici.
7 mrežnih sistemov | 14 Bravaisovih mrež | |||
Triklinski | P | |||
Monoklinski | P | C | ||
Ortorombski | P | C | I | F |
Tetragonalni | P | I | ||
Romboedrični |
P | |||
Heksagonalni | P | |||
Kubični |
P | I | F | |
Volomen osnovne celice se izračuna z enačbo a • b × c, pri čemer so a, b in c mrežni vektorji. Bravaisove mreže imajo naslednje volumne:
Mrežni sistem | Enačba za izračun prostornine | |||
Triklinski | ||||
Monoklinski | ||||
Ortorombski | ||||
Tetragonalni | ||||
Romboedrični | ||||
Heksagonalni | ||||
Kubični |
Bravaisove mreže v štirih dimenzijah
[uredi | uredi kodo]V štirih dimenzijah je 52 Bravaisovih mrež. 21 mrež je osnovnih, 31 pa centriranih.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Aroyo, Mois I.; Ulrich Müller and Hans Wondratschek (2006). »Historical Introduction«. International Tables for Crystallography (Springer) A1 (1.1): 2–5. doi:10.1107/97809553602060000537. http://it.iucr.org/A1a/ch1o1v0001/sec1o1o1/ Arhivirano 2013-07-04 at Archive.is. Pridobljen 2008-04-21.
- ↑ Kittel, Charles (1996) [1953]. »Chapter 1«. Introduction to Solid State Physics (Seventh ed.). New York: John Wiley & Sons. str. 10. ISBN 0-471-11181-3. http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-047141526X.html. Pridobljeno 2008-04-21.
- ↑ Mackay AL and Pawley GS (1963). »Bravais Lattices in Four-dimensional Space«. Acta. Cryst. 16: 11–19. doi:10.1107/S0365110X63000037.