Dijon
Dijon | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 47°19′23″N 5°2′31″E / 47.32306°N 5.04194°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Burgundija-Franche-Comté |
| Departma | Côte-d'Or |
| Okrožje | Dijon |
| Kanton | Dijon-1, 2, 3, 4, 5 in 6 |
| Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Veliki Dijon |
| Upravljanje | |
| • Župan (2015–2020) | François Rebsamen (Socialistična stranka) |
| Površina 1 | 40,41 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 159.346 |
| • Gostota | 3.900 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 21231 /21000 |
| Nadmorska višina | 220–410 m (povp. 245 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije[2], občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2021 je mesto imelo 159.346 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Mesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.
Uprava
[uredi | uredi kodo]
Dijon je sedež šestih kantonov[3]:
- Dijon-1 (del občine Dijon),
- Dijon-2 (del občine Dijon),
- Dijon-3 (del občine Dijon),
- Dijon-4 (del občine Dijon),
- Dijon-5 (del občine Dijon),
- Dijon-6 (del občine Dijon in Corcelles-les-Monts, Flavignerot).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 361.844 prebivalci (2016) in površino 2.808,2 km².
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Dijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Dijon je pobraten z:[4]
Białystok, Poljska, od 1996
Cluj-Napoca, Romunija
Chefchaouen, Moroko
Dakar, Senegal
Dallas, ZDA, od 1957
Guimarães, Portugalska
Mainz, Nemčija, od 1958
Praga, Češka
Reggio Emilia, Italija, od 1963
Skopje, Severna Makedonija, od 1961
Volgograd, Rusija, od 1960
York, Združeno kraljestvo, od 1953
Šport
[uredi | uredi kodo]V mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališču Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »La carte à 13 régions définitivement adoptée« (v francoščini). Le Monde. Agence France-Presse. 17. december 2014. Pridobljeno 13. januarja 2015.
- ↑ »Décret n° 2014-175 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Côte-d'Or | Legifrance«. Pridobljeno 13. junija 2017.
- ↑ »Villes partenaires«. dijon.fr (v francoščini). Dijon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2017. Pridobljeno 12. novembra 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradna stran (francosko)
- turizem
Strasbourg (Alzacija) • Bordeaux (Akvitanija) • Clermont-Ferrand (Auvergne) • Dijon (Burgundija) • Rennes (Bretanja) • Orléans (Center) • Châlons-en-Champagne (Šampanja-Ardeni) • Ajaccio (Korzika) • Besançon (Franche-Comté) • Pariz (Île-de-France) • Montpellier (Languedoc-Roussillon) • Limoges (Limousin) • Metz (Lorena) • Toulouse (Jug-Pireneji) • Lille (Nord-Pas-de-Calais) • Caen (Spodnja Normandija) • Rouen (Zgornja Normandija) • Nantes (Loire) • Amiens (Pikardija) • Poitiers (Poitou-Charentes) • Marseille (Provansa-Alpe-Azurna obala) • Lyon (Rona-Alpe) Čezmorske regije Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Gvadelup) • Fort-de-France (Martinik) • Saint-Denis (Réunion) |
