Gazi Husein Paša
| Gazi · Deli · Sarı · Baltadži Husein Paša | |
|---|---|
| Veliki vezir Osmanskega cesarstva | |
| Na položaju 28. februar 1656 – 5. marec 1656 | |
| Monarh | Mehmed IV. |
| Predhodnik | Ermeni Sulejman Paša |
| Naslednik | Zurnazen Mustafa Paša |
| Osmanski guverner Egipte | |
| Na položaju 1635–1637 | |
| Monarh | Murat IV. |
| Predhodnik | Bakırcı Ahmed Paša |
| Naslednik | Semiz Mehmed Paša |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 1610 Yenişehir, Osmansko cesarstvo |
| Smrt | 1659 Konstantinopel, Osmansko cesarstvo |
| Narodnost | Osman |
| Poklic | politik |
| Poreklo | turško |
| Vojaška služba | |
| Pripadnost |  Osmansko cesarstvo |
| Rod/služba | Mornarica Osmanskega cesarstva |
| Čin | Kapudan paša (veliki admiral) |
Nikoli ni opravljal funkcije velikega vezirja | |
Gazi Husein Paša (Husein paša vojščak), znan tudi kot Deli Husein Paša (Jezni), Sari Husein Paša (Plavolasi) in Baltaoğlu Husein Paša (Sekira) je bil osmanski mornariški častnik in politik, * ni znano, Yenişehir, Osmansko cesarstvo, † 1659, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
V letih 1635–1637 je bil guverner Egipta,[1][2] v 1630. letih kapudan paša (veliki admiral) in nekaj časa leta 1656 veliki vezir.
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Husein je bil turškega porekla.[3][4] Rojen je bil v Yenişehirju blizu Burse v severozahodni Anatoliji.[5] O njegovih zgodnjih dneh bivanja v osmanski prestolnici Konstantinoplu (Istanbulu) je malo znanega. Med vladavino sultana Murata IV. je bil član osebja palače Topkapi. Perzijski šah Safi je poslal Muratu IV. prestižno darilo, lok, za katerega je veljalo, da ga ni mogoče napeti. Husein je pritegnil pozornost s tem, da je zlahka napel lok. Ko je pridobil sultanovo priznanje in zaupanje, je začel napredovati. Začel je kot glavni konjušnik in nato postal guverner Silistre (zdaj v Bolgariji), beglerbeg (visoki guverner) Egipta, beglerbeg Anatolije, kapudan paša (veliki admiral) itd. Sodeloval je v akcijah za zavzetje Bagdada v sedanjem Iraku leta 1638 in Erevana v sedanji Armeniji. Med vladavino sultana Ibrahima I. je služil v različnih evropskih provincah kot guverner in leta 1646 postal guverner Hanije na Kreti, zdaj v Grčiji.
Guverner Egipta
[uredi | uredi kodo]Husein paša je bil leta 1635 imenovan za guvernerja Egiptovskega ejaleta. Na tem položaju je nasledil je Bakirdži Ahmed Pašo in služboval do leta 1637.[6][1][2][7] Poročila o njem pravijo, da je bil krut in nasilen guverner, ki je ubijal za zabavo. Na dan svojega prihoda v Egipt si je prisvojil začasne bivalne šotore svojega finančnega ministra in svetovalcev in zatem storil vrsto drugih neprimernih dejanj, zaradi katerih ga lokalno prebivalstvo na splošno ni maralo.[7] V Egipt je s seboj pripeljal veliko število druzov, ki so ropali v Kairu, njegovi možje pa so od domačinov izsiljevali denar za pojedino ob njegovem prihodu.[7] Vpleten je bil tudi v kraje dediščin bogatih domačinov in državnega denarja.[8] Za zabavo naj bi pogosto jezdil konja skozi množico ljudi in živali ter vihtel meč.[8] Domačine je vsak mesec prisilil, da so svoje kovance iz plemenitih kovin zamenjali za ponarejene. Med svojo vladavino je ukazal usmrtiti več kot 1200 ljudi, brez tistih, ki jih je ubil sam.[9]
Husein Paša je bil sicer sposoben poveljnik in vodja lokalne vojske, kar je bila v Egiptu še posebej težka naloga.[10] Med svojo vladavino v Egiptu je znatno zmanjšal število ropov in vlomov.[10]
Po njegovi razrešitvi leta 1637[6] je sultan Murat IV. zahteval revizijo egiptovske provincialne zakladnice in javnih prihodkov ter od njega zahteval, da plača vse, kar je dolgoval zakladnici. Ko je Husein to zavrnil, je kajmakam (vršilec dolžnosti guvernerja), ki ga je nadomeščal do prihoda njegovega naslednika, Huseina aretiral in ga izpustil šele potem, ko je plačal veliko vsoto denarja.[10]
Obdobje po Egiptu
[uredi | uredi kodo]Med bagdadsko kampanjo Murata IV. je Huseinu uspelo zavzeti več utrdb. Sultan mu je odpustil stare grehe in ga imenoval za člana svoje vlade. Kasneje je bil imenovan za admirala osmanske flote. V Črnem morju mu je uspelo zajeti 30 korzarskih galej in zatem deloval v Očakivu (zdaj v Ukrajini), Bagdadu in Budimpešti.
Kandijska vojna
[uredi | uredi kodo]
Osvojitev egejskega otoka Kreta v posesti Beneške republike, je bila za Osmansko cesarstvo neobičajna naloga. Osmansko cesarstvo je takrat že stagniralo, medtem ko je bila vojaška in pomorska tehnologija Evropejcev v vzponu. Četudi je Osmansko cesarstvo že leta 1645 zavzelo glavno kretsko mesto Hanijo, se je preostali del otoka, zlasti Heraklion (Kandija) krepko upiral Osmanom. Osmansko cesarstvo zaradi beneške blokade Dardanel (Çanakkale) ni moglo ustrezno oskrbovati svoje vojske na Kreti. Osmanska vojska na Kreti je bila zato v slepi ulici, četudi je Husein zavzel več utrdb, vključno z Retimnom,[11] in oblegal Heraklion. Husein je tudi rekonstruiral številne zgradbe in utrdbo v Haniji. Sultan Mehmed IV. ga je za zasluge 28. februarja 1656 povišal v velikega vezirja.[12]
Funkcije velikega vezirja ni nikoli opravljal, ker si je sultan že dolgo pred Huseinovo vrnitvijo v Konstantinopel premislil in za velikega vezirja imenoval Huseinovega tekmeca Zurnazena Mustafa Pašo. Mandat slednjega je bil še krajši od Huseinovega.
Kasnejša leta
[uredi | uredi kodo]Husein je bil kasneje imenovan za beglerbega (guvernerja) Rumelije, se pravi evropskega dela Osmanskega cesarstva. Položaj je bil nižji od položaja velikega vezirja, vendar višji od položaja beglerbegov drugih provinc. Veliki vezir Köprülü Mehmed Paša se je bal Huseinovega prestiža, zato ga je leta 1659 poklical v Konstantinopel, ga aretiral in prepričal sultana, da ga je ukazal usmrtiti.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Süreyya, Bey Mehmet, Nuri Akbayar, and Seyit Ali. Kahraman. Sicill-i Osmanî. Beşiktaş, İstanbul: Kültür Bakanlığı Ile Türkiye Ekonomik Ve Toplumsal Tarih Vakfı'nın Ortak Yayınıdır, 1890. Print.
- ↑ 2,0 2,1 Yılmaz Öztuna (1994). Büyük Osmanlı Tarihi: Osmanlı Devleti'nin siyasî, medenî, kültür, teşkilât ve san'at tarihi. Zv. 10. Ötüken Neşriyat A.S. str. 412–416. ISBN 975-437-141-5.
- ↑ İsmail Hâmi Danişmend, Osmanlı Devlet Erkânı, Türkiye Yayınevi, İstanbul, 1971, str. 41. (turško)
- ↑ Afyoncu, Erhan (2005). Osmanlı'nın hayaleti. Yeditepe University. str. 36. ISBN 978-975-6480-40-3.
- ↑ Fahri Ayanoğlu; Ibrahim Akkaya (2009). Osmanlı imparatorluğu'ndan günümüze denizlerimizin âmirleri derya kaptanları, bahriye nazırları ve deniz kuvvetleri komutanları. Deniz Basımevi Müdürlüğü. str. 47. ISBN 978-975-409-558-6.
- ↑ 6,0 6,1 Holt, P. M. (2009). »The Exalted Lineage of Ridwān Bey: Some Observations on a Seventeenth-Century Mamluk Genealogy«. Bulletin of the School of Oriental and African Studies. 22 (2): 221–235. doi:10.1017/S0041977X00068671. ISSN 0041-977X. S2CID 162576644.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Accounts and Extracts of the Manuscripts in the Library of the King of France. Zv. 2. R. Faulder. 1789. str. 83.
- ↑ 8,0 8,1 Accounts and Extracts of the Manuscripts in the Library of the King of France. Vol. 2. R. Faulder. 1789. str. 83.
- ↑ Accounts and Extracts of the Manuscripts in the Library of the King of France. Zv. 2. R. Faulder. 1789. str. 84, 85.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Accounts and Extracts of the Manuscripts in the Library of the King of France. Zv. 2. R. Faulder. 1789. str. 85.
- ↑ Joseph von Hammer: Osmanlı Tarihi cilt II (condensation: Abdülkadir Karahan), Milliyet yayınları, İstanbul. str. 238.
- ↑ Prof. Yaşar Yüce-Prof. Ali Sevim: Türkiye tarihi Cilt III, AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991 p 139-145
| Politične funkcije | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Bakırcı Ahmed Paša |
Osmanski guverner Egipta 1635–1637 |
Naslednik: Sultanzade Mehmed Paša |
| Predhodnik: Ermeni Sulejman Paša |
Veliki vezir Osmanskega cesarstva 28. februar 1656 – 5. marec 1656 |
Naslednik: Zurnazen Mustafa Paša |
