Pojdi na vsebino

Jennifer Doudna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jennifer Doudna
Jennifer Doudna na dnevu odprtih vrat Kraljeve družbe leta 2016
RojstvoJennifer Anne Doudna
19. februar 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2] (60 let)
Washington, D.C.
Narodnostameriška
Področjabiokemija
CRISPR-Cas
biologija RNA
genetsko urejanje[3]
UstanoveUniverza Kalifornije, Berkeley
Univerza Yale
Inštituti Gladstone
Univerza Kalifornije, San Francisco
Alma mater
DisertacijaTowards the design of an RNA replicase (Do zasnove RNA-replikaze) (1989)
Mentor doktorske
disertacije		Jack Szostak
Drugi študijski mentorjiThomas Cech
Poznan po
Vplival naRachel Haurwitz
Pomembne nagrade
ZakonecJamie Cate
Spletna stranhttps://hhmi.org/scientists/jennifer-doudna

Jennifer Anne Doudna, ameriška biokemičarka, * 19. februar 1964.[4]

Je kanclerska profesorica Katedre za kemijo in Katedre za molekularno in celično biologijo Univerze Kalifornije v Berkeleyju.[5] Doudna je od leta 1997 raziskovalna sodelavka Medicinskega inštituta Howarda Hughesa (HHMI), od leta 2018 pa je na položaju višje raziskovalke Inštitutov Gladstone in profesorica na Univerzi Kalifornije v San Franciscu.[6][7][8][9][3]

Doudna je s ključno vlogo pri raziskovanju in vodenju raziskav genetskega urejanja s tehniko CRISPR vodilna osebnost takoimenovane »revolucije CRISPR«.[10] Leta 2012 sta bili z Emmanuelle Charpentier prvi, ki sta predlagali, da bi encime CRISPR-Cas9 (bakterijske encime, ki uravnavajo protimikrobno imunost) uporabili za programirljivo urejanje genoma,[10][11] kar štejejo za eno od najpomembnejših odkritij v zgodovini biologije.[12]

Doudna je prispevala temeljna odkritja na področjih biokemije in genetike, za kar je prejela številne prestižne nagrade in priznanja, vključno z nagrado Alana T. Watermana za rentgensko kristalografsko določitev zgradbe ribocima[13] in nagrado za preboj na področju bioloških ved (s Charpentierovo) za tehniko genetskega urejanja CRISPR-Cas9,[14] bila je soprejemnica Gruberjeve nagrade za genetiko (2015),[15] prejela je tudi Kanadsko Gairdnerjevo mednarodno nagrado (2016)[16] in Japonsko nagrado (2017).[17] Zunaj znanstvene skupnosti jo je revija Time (s Charpentierovo) navedla kot eno od 100 najvplivnejših osebnosti leta 2015,[18] leta 2016 pa je bila skupaj z drugimi raziskovalci tehnologije CRISPR v izboru za osebnost leta revije Time.[19] Leta 2020 sta Charpentier in Doudna za razvoj tehnike CRISPR prejeli še Nobelovo nagrado za kemijo.[20]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Rogers K. Encyclopædia Britannica
  2. ↑ FemBio database
  3. ↑ 3,0 3,1 Jennifer Doudna publikacije, indeksirane v zbirki Google Scholar Uredite to na Wikipodatkih
  4. ↑ »Jennifer Doudna – American biochemist«. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 13. novembra 2015.
  5. ↑ »Curriculum Vitae (Jennifer A. Doudna)« (PDF). Lawrence Berkeley National Laboratory. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
  6. ↑ Langelier, Julie (5. september 2018). »Jennifer Doudna Opens Laboratory at the Gladstone Institutes«. Gladstone Institutes (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2018. Pridobljeno 24. novembra 2019.
  7. ↑ »Interview with Jennifer Doudna (recorded in 2004)«. National Academy of Sciences. Pridobljeno 8. novembra 2017.
  8. ↑ Marino, M. (2004). »Biography of Jennifer A. Doudna«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 101 (49): 16987–9. Bibcode:2004PNAS..10116987M. doi:10.1073/pnas.0408147101. PMC 535403. PMID 15574498.
  9. ↑ Objave avtorja/-ice Jennifer Doudna, indeksirane v bibliografski zbirki Scopus.(zahtevana naročnina)
  10. ↑ 10,0 10,1 Jennifer A. Doudna and Samuel H. Sternberg. A Crack in Creation: Gene Editing and the Unthinkable Power to Control Evolution. Houghton Mifflin Harcourt, 2017.
  11. ↑ Russell, Sabin (8. december 2014). »Cracking the Code: Jennifer Doudna and Her Amazing Molecular Scissors«. Cal Alumni Association. Pridobljeno 10. novembra 2017.
  12. ↑ Pollack, Andrew (11. maj 2015). »Jennifer Doudna, a Pioneer Who Helped Simplify Genome Editing«. New York Times. Pridobljeno 12. maja 2015.
  13. ↑ »Alan T. Waterman Award Recipients, 1976 –present«. National Science Foundation. Pridobljeno 31. oktobra 2017.
  14. ↑ »Laureates: Jennifer A. Doudna«. breakthroughprize.org. Pridobljeno 31. oktobra 2017.
  15. ↑ »2015 Genetics Prize: Jennifer Doudna«. The Gruber Foundation. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
  16. ↑ »Jennifer Doudna«. Canada Gairdner Foundation. Pridobljeno 2. novembra 2017.
  17. ↑ »Laureates of the Japan Prize: Jennifer A. Doudna, Ph.D.«. The Japan Prize Foundation. Pridobljeno 1. novembra 2017.
  18. ↑ King, Mary-Claire. "Time 100 Most Influential People: Emmanuelle Charpentier & Jennifer Doudna Arhivirano 2018-08-09 na Wayback Machine.". Time. 16. apr. 2015. Splet: 25. dec. 2016.
  19. ↑ Park, Alice. "The CRISPR Pioneers: Their Breakthrough Work Could Change the World." Time. N. p. 2016. Splet: 25. dec. 2016.
  20. ↑ »The Nobel Prize in Chemistry 2020«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 7. oktobra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jennifer_Doudna&oldid=6257213«