Kartuša
Kartuša je pokončen oval z ravno črto pod njim, ki je v egipčanski hieroglifski pisavi označeval faraonovo ime. Tako označevanje se je začelo na začetku četrte dinastije med vladavino faraona Sneferuja. Ponekje so kartuše napisane tudi vodoravno. V takih zapisih je vodoravna črta napisana pokončno na levi strani ovala.[1] V egipčanščini se je kartuša imenovala šenu in je bila v bistvu raztegnjen obroč šen − stilizirana zanka vrvi. V obdobju demotske pisave so se kartuše pisale kot oklepaji s pokončno črto.
Od petih kraljevskih imen sta se v kartuši pisali faraonovo prestolno ime (prenomen) in rojstno ime (nomen).[2]
V kartuši so se sprva pisala samo imena faraonov. Oval okoli imena je bil simbolična zaščita pred zlimi duhovi v zemeljskem in posmrtnem življenju. Kasneje je kartuša postala simbol zaščite pred zlom.[3] Stari Egipčani so verjeli, da tisti, katerega ime je zapisano v kartuši, po smrti ne bo izginil. To vlogo so imele kartuše na krstah in sarkofagih.[4]
Včasih so se v grobove polagali tudi amuleti s kartušami z imeni faraonov. Tovrstni pridatki so arheologom pogosto olajšali datiranje groba in njegove vsebine.[5] V nekaterih obdobjih egipčanske zgodovine so se izogibali pisanja amuletov z imeni, ker so se bali, da bodo prišli v roke nekomu, ki bo dobil oblast nad nosilcem imena.[6]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Izraz kartuša so prvi uporabili Napoleonovi vojaki, ki so opazili, da se simbol pogosto ponavlja na faraonskih ruševinah in so v njem videli podobnost s podolgovatim zavitkom smodnika za svoje strelno orožje (francosko cartouche).[7]
Hieroglifa kartuša in polovična kartuša
[uredi | uredi kodo]Na kamnu iz Rosette se hieroglif kartuša na Gardinerjevem seznamu hieroglifov, označen z V10, uporablja za besedo ime (egipčansko rn).[8] Hieroglif polovična kartuša se je na Gardinerjevem seznamu hieroglifov, označenem z V11, v egipčanščini uporabljal za besede, ki so pomenile rezati, deliti ali ločiti. Kartuše z imeni faraonov na kamnu iz Rosette so Jeanu-Françoisu Champollionu omogočile dešifriranje hieroglifov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Free Art Lessons From Artyfactory. Pridobljeno 12. februarja 2013.
- ↑ Allen, James Peter: Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs, Cambridge University Press 2000, str. 65.
- ↑ Ancient Egyptian Cartouche, Duchesne District, Pridobljeno 12. februarja 2013.
- ↑ Cartouche, Ancient Egypt for Kids. Pridobljeno 12. februarja 2013.
- ↑ Thomas Eric Peet, William Leonard Stevenson Loat: The Cemeteries of Abydos. Part 3. 1912–1913, Adamant Media Corporation, ISBN 1-4021-5715-0, str. 23.
- ↑ Alfred Wiedemann: Religion of the Ancient Egyptians, Adamant Media Corporation 2001, ISBN 1-4021-9366-1, str. 293-295.
- ↑ White, Jon Manchip: Everyday Life in Ancient Egypt, Courier Dover 2002, str. 175.
- ↑ Budge (1929, 1989): The Rosetta Stone, str. 124-169.
Vir
[uredi | uredi kodo]- E.A. Wallis Budge (1929): The Rosetta Stone, Dover Publications, Dover edition, 1989, ISBN 0-486-26163-8.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- »Cartouches« (PDF) (v arabščini). Egypt State Information Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF, 8.87 MB) dne 15. junija 2011. Pridobljeno 27. julija 2010.