Pojdi na vsebino

Krško

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krško
Mesto
Krško se nahaja v Slovenija
Krško
Krško
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′59.31″N 15°29′6.99″E / 45.9664750°N 15.4852750°E / 45.9664750; 15.4852750
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPosavska regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaKrško
Površina
 • Skupno6,0 km2
Nadm. višina
163 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno6.884
 • Gostota1.100 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
8270 Krško
Zemljevidi

Krško (izgovarjava [ˈkə́ɾʃkɔ] (poslušajⓘ);[2] nemško Gurkfeld[3]) je mesto z okoli 6900 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij. Sestavljeno je iz dveh nekdanjih naselij, Krškega na desnem bregu Save in Vidma ob Savi, nekdanjega samostojnega naselja, kjer je tudi železniška postaja, na levem bregu reke Save. V 60. letih 20. stoletja sta se naselji združili najprej pod kombinacijo obeh imen Videm-Krško, potem pa samo še z imenom Krško. Je edino mesto v Sloveniji, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na med dve škofiji (prej med ljubljansko in mariborsko-lavantinsko škofijo, od 2006 med Škofiji Celje in Novo mesto[4]).

Poleg občine je v Krškem tudi sedež okrožnega in okrajnega sodišča, pošta, Osnovna šola Jurija Dalmatina, Šolski center Krško-Sevnica z gimnazijo in srednjo šolo Krško, Fakulteta za energetiko in enota celjske Fakultete za logistiko (obe članici Univerze v Mariboru), galerije, Valvasorjeva knjižnica Krško z namensko novozgrajeno stavbo, muzej Krško, več podružnic bank in zavarovalnic, več podjetij, dva večja hotela, številni gostinski lokali, policijska uprava, trgovinski centri, železniška in avtobusna postaja, odcep avtoceste Ljubljana-Obrežje, več cerkva in kapucinski samostan. V starem mestnem jedru ima sedež tudi Območna zbornica Posavja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Krško je znano predvsem po edini slovenski (in tudi nekdanji jugoslovanski) jedrski elektrarni, ki je začela delovati v začetku 80. let.

Ime

[uredi | uredi kodo]

Ime Krško izhaja iz imena reke Krke. Izvorno nemško ime Gurckfeld to potrjuje. Gurck ali Gurk je ponemčena beseda za Krko, kakor je npr. tudi Krka (nemško Gurk) na avstrijskem Koroškem, po kateri je dobila ime sveta Ema Krška. Gurckfeld pomeni torej Krško polje, po katerem teče reka Krka.

Lega in opis

[uredi | uredi kodo]

Staro mesto se je zaradi lege med hribom in reko razvijalo počasi. Krško danes poznamo predvsem po jedrski elektrarni, ki deluje od leta 1981, znano pa je tudi po pridelavi vina in sadjarstvu ter tovarni celuloze in papirja (Vipap).

Krško se širi v izteku savske soteske pred Krškim poljem na desnem in levem bregu reke Save med vzpetinami Rore, Johi in Trška gora (na desnem), Sremič, Kremen in Libna (na levem). Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu, prepoznamo ga po povečini sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenim Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem ter naseljem Narpel. Sredi 20. stoletja se je mesto Krško združilo z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju. Predmestja Vidma, ki so mu zdaj priključena, so Polšca, Resa in Stara vas.

Mesto ima za sabo pestro zgodovino, del je lahko vidimo že, če se sprehodimo po njegovih ulicah. V mestu najdemo kar nekaj zgodovinsko zanimivih zgradb. Nekatere še kažejo srednjeveški izvor, več je takih s konca 19. in začetka 20. stoletja. Najlepša med njimi je bila v času svojega nastanka gotovo v literaturi poimenovana Scagnettijeva hiša, delo italijanskega stavbenika Valentina Scagnettija. Zgradil jo je leta 1908, dokončal je le osrednji del in južno krilo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Mesto in grad Krško, Valvasor

Območje je bilo od nekdaj primerno za naselitev, tukaj so našli zgodovinske ostanke iz prazgodovine (Kartuševa in Jermanova jama), ilirske in keltske ostanke (Libna, Dunaj) ter iz časa rimske zasedbe ostanke mesta in pristanišča pri današnji vasi Drnovo (Neviodunum).

Krško je obstojalo že zelo zgodaj, upoštevati pa je treba, da je listina iz dne 29. septembra 895, ki je dolgo časa veljala za prvo omembo kraja, bila v raziskavah spoznana za ponaredek.[5] Tržne pravice mu je podelil cesar Friderik 1391, mestne pa cesar Friderik III. 1477, ker je z utrjenimi mesti krepil obrambo države pred Turki. Leta 1573 so meščani pomagali upornim kmetom. Prav na Krškem polju je baron Jošt Turn potolkel kmečko vojsko s pomočjo uskokov in ujel vodje upora. V spomin na te dogodke stoji v Krškem pred Kulturnim domom spomenik Matije Gubca.

Med protestantsko reformacijo je bilo mesto zelo pomembno. Tukaj sta živela in delovala protestantska pridigarja Adam Bohorič in Jurij Dalmatin, ki sta oba povezana z utemeljitvijo slovenske kulture. V času protireformacije so v mestu zgradili kapucinski samostan in ga opremili z bogato knjižnico, s katero se samostan ponaša še danes. Ker so v samostanu prirejali teološke tečaje, ga cesar Jožef II. ni razpustil kot večino samostanov na Slovenskem. V času reformacije so bili v Krškem tudi številni čarovniški procesi, ki so se končali šele v začetku 18. stoletju.

Pomen Krškega je bil velik zaradi prometa, ki je potekal po Savi. V Krškem je bilo pristanišče in carinski urad. Od tukaj so z vozovi blago razvažali po Dolenjskem in na Kozjansko. Zaradi tega so bile razvite obrti (usnjarji, sedlarji, kolarji, krojači, gostilničarji, mesarji ...), v mestu pa je bila tudi ladjedelnica za popravilo savskih ladij.

V drugi polovici 19. stoletja sta na razvoj mesta močno vplivala zakonca Martin in Josipina Hočevar, ki sta zgradila precej zgradb (okrajno in mestno glavarstvo, meščansko šolo v Krškem in ljudsko šolo na Vidmu, bolnišnico, več stanovanjskih stavb in cerkva). Krška meščanska šola je bila prva šola na Kranjskem (1877), kjer so poučevali v slovenščini. Bila je zgrajena zelo moderno in je v svojem sklopu že imela telovadnico.

Dolgo časa je bila krška znamenitost star lesen most, ki ga je 1866 zgradil Maks Stepišnik in je bil v uporabi dobrih sto let. Pred tem so se čez Savo prevažali z brodom. V preteklem stoletju sta na razvoj mesta nedvomno najbolj vplivali izgradnja tovarne celuloze in papirja ter jedrske elektrarne. Je pa bilo v Krškem razvito tudi tiskarstvo, v Zadružni tiskarni so leta 1923 natisnili prve slovenske grafike. Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo žrtve že kmalu na začetku. Poklonilo se jim je s poimenovanjem glavne ulice v centru mesta. Leta 1941 je bilo skoraj v celoti izseljeno.[6][7][8]

Ljudje, povezani s Krškim in Vidmom ob Savi

[uredi | uredi kodo]
Valvasorjeva hiša in spomenik

Delovali v Krškem

[uredi | uredi kodo]

Cerkve

[uredi | uredi kodo]

V starem delu mesta stoji 5 cerkva[9]

Na levem (štajerskem) bregu Save stojita dve

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. septembra 2024.
  2. ↑ »Slovenski pravopis 2001«. Pridobljeno 25. marca 2015.
  3. ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 76.
  4. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 27. avgusta 2009.
  5. ↑ Dušan Kos, Vitez in grad, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005, stran 360.
  6. ↑ Krajevni leksikon Slovenije, SAZU, 1976.
  7. ↑ Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1988.
  8. ↑ Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev.
  9. ↑ Drago Medved, Cerkve: Vodnik po cerkvah v občini Krško[mrtva povezava], Občina Krško, BooM, Velenje 2009.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Krško.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Mestni promet Krško

Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Krško&oldid=6298320«