Pojdi na vsebino

Mariupol

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mariupol

ukrajinsko Маріуполь
rusko Мариуполь
Mesto v Ukrajini
Zastava Mariupol
Zastava		Grb Mariupol
Grb
Mariupol se nahaja v Ukrajina
Mariupol
Mariupol
Mariupol se nahaja v Doneška oblast
Mariupol
Mariupol
Koordinati: 47°5′45″N 37°32′58″E / 47.09583°N 37.54944°E / 47.09583; 37.54944
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
OblastDonecka oblast (de jure)
RajonMariupolski rajon (de jure)
Ustanovitev1778
Upravljanje
 • Župan de iureVadim Bojčenko[1]
 • Župan de factoKonstantin Ivaščenko[2] (Opozicijska platforma — Za življenje)
Površina
 • Skupno244 km2
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno431.859
 • Gostota1.800 preb./km2
Poštna številka
87500–87590
Omrežna skupina+380 629
Spletna stranmariupolrada.gov.ua/en

Mariupol (ukrajinsko Маріуполь, Mariupol’ izgovorjavaⓘ; tudi ukrajinsko Маріюпіль, latinizirano: Marijupil’[3] rusko Мариуполь, latinizirano: Mariupol; grško Μαριούπολη, latinizirano: Marioúpoli) je mesto v jugovzhodni Ukrajini, ki se nahaja na severni obali Azovskega morja ob ustju reke Kalmius. Po oceni 2021 je bil deseto največje mesto v Ukrajini[4] in drugo največje mesto v Donecki oblasti s 431.859 prebivalci.[5]

Mariupol je bil ustanovljen na mestu nekdanjega kozaškega tabora po imenu Kalmius[6] in je mestne pravice dobil leta 1778. Bil je središče trgovine z žitom, metalurgije in težke industrije, vključno z Leninovim metalurškim kombinatom in jeklarno Azovstal. Mariupol je igral ključno vlogo pri industrializaciji Ukrajine. Od leta 1948 do 1989 se je mesto imenovalo Ždanov po sovjetskem funkcionarju Andreju Aleksandroviču Ždanovu kot del prakse preimenovanja mest po komunističnih voditeljih.[7]

Po vojni v Donbasu, ko je mesto Doneck leta 2014 postalo glavno mesto samooklicane Donecke ljudske republike, je Mariupol postal začasno upravno središče Donecke oblasti. Mesto so 13. junija 2014 zavarovale ukrajinske čete, od takrat pa je bilo večkrat napadeno.

Med rusko invazijo na Ukrajino 2022 je bilo mesto oblegano in močno poškodovano. Ukrajinske oblasti so manj kot mesec dni po napadu poročale, da je približno 90 % zgradb v Mariupolu poškodovanih ali uničenih.[8] Humanitarni delavec iz Rdečega križa je razmere opisal kot "apokaliptične" z zaskrbljenostjo za humanitarne razmere, ki jih povzročajo huda škoda na infrastrukturi, dostop do sanitarij in pomanjkanje hrane.[9] 20. maja 2022 so se predali zadnji ukrajinski odporniki iz jeklarne Azovstal, s čimer je ruska vojska v celoti prevzela nadzor nad mestom.[10]

Pojavile so se obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki so jih izvedle ruske sile v Mariupolu, in obtožbe o vojnih zločinih. Mesto je 13. marca 2022 dobilo naziv Herojsko mesto Ukrajine.[11]

13. maja 2022 so zaposleni na Ministrstvu za izredne razmere DLR v sodelovanju z delavci iz Rusije začeli s odstranjevanjem ruševin,[12][13][14] Ruska vojska pa s čiščenjem in razminiranjem Azovstala.[15][16] Proces čiščenja mesta je Associated Press opisal kot "izbris vseh sledi Ukrajine" in "prikrivanje dokazov vojnih zločinov". Šole v Mariupolu so začele prakticirati ruski kurikulum, radio in televizijski oddajniki so začeli oddajati ruske programe, mnoge ulice in trgi so bili iz svojih zgodovinskih imen preimenovani v imena, ki so jih nosili v Sovjetski zvezi.[17] 30. septembra 2022 je Mariupol aneksirala Rusija, česar pa mednarodna skupnost ne priznava.[18]

Konec leta 2022 je agencija Associated Press iz satelitskih posnetkov v okupiranem Mariupolu potrdila vsaj 10.300 novih grobov.[19] Del grobov so okupacijske oblasti skopale v obliki jarkov, kar nakazuje na možnost masovnih grobov. Nekatere gomile so imele označena posamezna imena, večina pa le številke, na nekaterih je bilo številk več, kar nakazuje na možnost več trupel. Strokovnjaki za grobišča iz vojnih območij so opozorili, da je zaradi množičnih pokopov število umrlih verjetno večje od števila grobov[19]

Avgusta 2023 je Institute for the Study of War (ISW) poročal o obstoju dokumentov o ruskem desetletnem načrtu za etnično očiščenje okupiranega Mariupola prek deportacije preživelih Ukrajincev in naseljevanja Rusov.[20]

2023 je izšel dokumentarec posnet med obleganjem Mariupola, 20 dni v Mariupolu, ki je 2024 prejel nagrado Oskar.[21]

Junija 2024 je organizacija Global Rights Compliance mednarodnemu kazenskemu sodišču predala poročilo o ruskem načrtnem stradanju prebivalcev Mariupola in o namernem uničenju energetske, zdravstvene in komunalne infrastrukture mesta. Poročali so, da je med obleganjem in okupacijo bilo ubitih 22.000 ljudi oz. približno 5% predvojnega prebivalstva mesta.[22]

Pomembni ljudje

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ (ukrajinsko) Boychenko was re-elected mayor of Mariupol, Ukrajinska Pravda (2. november 2020)
  2. ↑ »The siege of Mariupol«. France 24 (v angleščini). 13. april 2022. Pridobljeno 17. aprila 2022.
  3. ↑ Collection of laws and orders of the Workers-Peasants Government of Ukraine Arhivirano 2013-12-11 na Wayback Machine.. "Radianske Budivnytstvo i Pravo". State archives. February 29, 1932
  4. ↑ Seznam mest v Ukrajini – Seznam mest v Ukrajini
  5. ↑ Ukrcensus.org.ua – All-Ukrainian population census '2001
  6. ↑ »Mariupol«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 9. februarja 2015.
  7. ↑ »Mariupol«. The Free Dictionary.
  8. ↑ Patel-Carstairs, Sunita (18. marec 2022). »Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'«. Sky News. Sky New. Pridobljeno 20. marca 2022.
  9. ↑ »Aid workers describe 'apocalyptic' scenes in Mariupol, a Ukrainian city under siege«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 22. marca 2022.
  10. ↑ »Dvomesečna bitka za Mariupolj končana, Azovstal padel«. Delo. 20. maj 2022.
  11. ↑ Богданьок, Олена (6. marec 2022). »Харків, Чернігів, Маріуполь, Херсон, Гостомель і Волноваха тепер міста-герої«. Суспільне | Новини (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  12. ↑ Berlinger, Joshua. »The fall of Mariupol could conceal war crimes evidence from the world and give Russia's offensive a boost«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  13. ↑ »Civilians trapped in Mariupol forced into labour in exchange for food, says deputy mayor«. inews.co.uk (v angleščini). 23. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  14. ↑ Adam Staten (20. maj 2022). »Russia accused of covering up death toll in demolished Mariupol theater«. Newsweek (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  15. ↑ »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  16. ↑ »Russian soldiers start clearing mines from Ukraine's Azovstal«. Reuters. Reuters. 23. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  17. ↑ »Russia scrubs Mariupol's Ukraine identity, builds on death«. AP News (v angleščini). 23. december 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  18. ↑ Trevelyan, Mark (30. september 2022). »Putin declares annexation of Ukrainian lands in Kremlin ceremony«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 30. septembra 2022.
  19. ↑ 19,0 19,1 »How the AP estimated 10,300 new graves in occupied Mariupol«. AP News (v angleščini). 22. december 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  20. ↑ »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 20. decembra 2023.
  21. ↑ »'20 Days in Mariupol' wins best documentary Oscar, a first for AP and PBS' 'Frontline'«. AP News (v angleščini). 11. marec 2024. Pridobljeno 18. marca 2024.
  22. ↑ V, B. »Poročilo, predano ICC-ju, Rusijo obtožuje načrtne uporabe taktike stradanja v Mariupolju«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. junija 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
v angleščini
v ukrajinščini
v ruščini
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mariupol&oldid=6262353«