Orel (ozvezdje)
Videz
Ozvezdje | |
Latinsko ime | Aquila |
---|---|
Kratica | Aql |
Rodilnik latinskega imena | Aquilae[1] |
Rektascenzija | 18h 41m 18.2958s–20h 38m 23.7231s[2] |
Deklinacija | 18.6882229°–-11.8664360°[2] |
Družina | Herkul |
Površina | 652 (°)² (22. po velikosti) |
Glavne zvezde | 10[1] |
Bayer/Flamsteed zvezde | 65 |
Zvezde s planeti | 9 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 3 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 2 |
Najsvetlejša zvezda | Atair (α Aql) (Altair) (0,77m) |
Najbližja zvezda | α Aql (16,77 sv.l., 5,13 pc) |
Messierova telesa | 0 |
Meteorski roji | Junijski Akvilidi Epsilon Akvilidi |
Sosednja ozvezdja | Puščica Herkul Kačenosec Kača Ščit Strelec Kozorog Vodnar Delfin |
Vidno na širinah med +90° in −75°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - avgust. |
Orel (latinsko Aquila) je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolemejevih 48 ozvezdij. Ozvezdje sta omenjala tudi Evdoks (4. stoletje pr. n. št.) in Arat (3. stoletje pr. n. št.). Leži približno ob nebesnem ekvatorju. Glavna zvezda Atair predstavlja enega od oglišč Poletnega trikotnika.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Ridpath 2001, str. ;80–82
- ↑ 2,0 2,1 »Aquila, constellation boundary«. The Constellations. International Astronomical Union. Pridobljeno 14. februarja 2014.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ridpath, Ian (2001), Stars and Planets, Illustrated by Wil Tirion (3. izd.), Princeton University Press, ISBN 0-691-08913-2