Pantikapej

Pantikapej (starogrško) Παντικάπαιον
Pritanej Pantikapeja, 2. stoletje pr. n. št.
Pantikapej Geografska lokacija: Krim#Evropa Pantikapej Pantikapej (Evropa)
Lokacija	Kerč, Krim
Regija	Tavrika
Tip	Naselje
Površina	100 ha (250 akrov)
Zgodovina
Zgradil	kolonisti iz Mileta
Ustanovljeno	7. ali 6. stoletje pr. n. št.
Opuščeno	okoli 370 n. št.
Obdobje	arhaična Grčija
Kulture	grška
Druge informacije
Stanje	ruševine
Lastništvo	javna last
Javni dostop	da

Pantikapej (grško Παντικάπαιον, Pantikapaion, iz skitskega *Pantikapa, 'ribja pot', rusko Пантикапей, Pantikapej) je bil starogrško mesto na vzhodni obali polotoka Krima, ki so ga Grki imenovali Tavrika. Mesto je ležalo na zahodni obali Kimerskega Bosporja. Ustanovili so ga kolonisti iz Mileta v poznem 7. ali zgodnjem 6. stoletju pr. n. št. na hribu, ki so ga kasneje imenovali Mitridat. Ruševine Pantikapeja so v sodobnem mestu Kerč.

Zgodnja zgodovina

Glej tudi: Grki na predrimskem Krimu

Kovanec iz Pantikapeja; na eni strani je upodobljena zvezda znotraj diadema, na drugi strani pa je napis "ΠΑΝ" (Pan); 2. stoletje pr. n. št.

Podoba Pana na pantikapejskih zlatnikih in srebrnikih iz 4. stoletja pr. n. št.

V prvih stoletjih obstoja mesta so prevladovali uvoženi grški predmeti: keramika, terakota in kovinski predmeti, verjetno iz delavnic na Rodosu, Korintu, Samosu in v Atenah. Istočasno se je razvijala lokalna proizvodnja, ki se je zgledovala po uvoženih predmetih. V Atenah se je za Pantikapej izdelovala posebna vrsta posode, zdaj znana kot kerška posoda. Lokalni lončarji so posnemali helenistične posode v tako imenovanem gnatskem slogu in izdelovali tudi reliefne izdelke – megarske posode. Mesto je od 5. stoletja pr. n. št. kovalo svoje srebrnike in od 4. stoletja zlate in bronaste kovance. Mesto je v svojem največjem obsegu zavzemalo površino sto hektarjev. Predmete, najdene med arheološkimi raziskavani, hranita muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu in muzej v Kerču. Mesto še vedno izkopavajo.

5. do 1. stoletje pr. n. št.

V 5.–4. stoletju pr. n. št. je mesto postalo rezidenca najprej grških Arheanaktidov in nato Spartokidov, dinastije tračanskih kraljev Bosporskega kraljestva. Gospodarsko propadanje mesta v 4.–3. stoletju pr. n. št. je bilo posledica sarmatskega osvajanja step in vse večje konkurence egipčanskega žita.

Mitidat VI. Pontski

Kipec skitskih lokostrelcev iz Pantikapeja, 4. stoletje pr. n. št.

Zadnji vladar iz dinastije Spartokidov, Perisad VI., je očitno zapustil svoje kraljestvo Mitridatu VI. Evpatorju, kralju Pontskega kraljestva. Prenos oblasti je uredil Diofant, eden od Mitridatovih generalov, ki je pred tem na Tavriki pomagal lokalnim grškim mestom v vojni proti Palaku, kralju Male Skitije na Krimu. Diofantova misija ni potekala gladko: Perisada so umorili Savmaskovi Skiti, Diofant pa je pobegnil in se kasneje vrnil z okrepitvami, da bi zadušil upor (okoli 110 pr. n. št.).

Pol stoletja kasneje si je Mitridat v Pantikapeju vzel življenje, ko ga je v tretji Mitridatovi vojni proti Rimski republiki porazil njegov sin in dedič Farnak II. Pontski. Po porazu so se proti njemu obrnili tudi državljani.