Portal:Biologija/Ste vedeli (arhiv 2010)
Videz
Arhivi po letih
Arhiv podatkov iz razdelka »Ste vedeli?« Biološkega portala za leto 2010.
52. teden 2010
[uredi kodo]- ... da imajo lahko spremembe dednine zaradi genetskega zdrsa tudi škodljiv vpliv na reprodukcijsko sposobnost?
- ... da se gosenice travniškega lisarja izležejo pozno jeseni in hibernirajo celo zimo preden se začnejo prehranjevati?
- ... da ima vitamin K (na sliki vitamin K1) pomembno vlogo pri strjevanju krvi?
- ... da je opisanih več hibridov plazeče pirnice z drugimi vrstami trav, tudi iz drugih rodov?
- ... da mali koprivarji na hitro razprejo krila, kadar se počutijo ogroženi, s čimer naj bi prestrašili mlade in neizkušene ptice?
50. – 51. teden 2010
[uredi kodo]- ... da na otočju Cies ob zahodni obali Španije gnezdi četrtina celotne svetovne populacije vranjekov?
- ... da imunski sistem prepozna β-glukane kot sestavni del površine patogenih mikroorganizmov, zato vzpodbujajo njegovo delovanje tudi če jih zaužijemo izolirane?
- ... so patogeno amebo Entamoeba histolytica (na sliki cista) včasih zamenjevali s podobno, a neškodljivo E. dispar, zato je bilo domnevano, da je z njo okuženo 5-10 % svetovnega prebivalstva?
- ... sta si pisani in bleščeči bisernik zelo podobna in se ločita predvsem po vzorcu na spodnji strani kril?
- ... da je eden od najstarejših znanih fosilnih morskih konjičkov poimenovan po Sloveniji?
48. – 49. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je ptičja direktiva najstarejši predpis Evropske unije s področja varstva narave?
- ... da je encim polinukleotidna fosforilaza, ki ga je odkril špansko-ameriški biokemik Severo Ochoa, bistveno pripomogel k razvozlanju genetskega koda?
- ... da zaenkrat še ni nesporno dokazano, da je bakterija GFAJ-1 sposobna vgrajevati arzen namesto fosforja v svojo strukturo kot je bilo sporočeno javnosti?
- ... da je kačja dresen (na sliki) užitna in lahko v prehrani nadomesti špinačo?
- ... da večina ptic, ki jih prizadene razlitje nafte, brez človekovega posredovanja pogosto umre?
47. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je voh strupenega bradavičarja tako oster, da lahko natančno sledi črti, po kateri se je kotalilo jajce?
- ... da s tehniko encimske histokemije določamo tako prisotnost kot mesto delovanja encima v celici?
- ... da je eterično olje kraškega šetraja močan antimikotik?
- ... da peščeni črvi dihajo skozi škrge, zato morajo imeti v krvi dovoljšnjo zalogo kisika za čas oseke?
- ... da se rečne jegulje (na sliki) drstijo samo v Sargaškem morju, od koder ličinke preplavajo več tisoč kilometrov do evropskih rek?
45. – 46. teden 2010
[uredi kodo]- ... da imata dimasta in rumenogrla miš zelo podobna areala?
- ... da je vzorec obarvanosti ovratnika pri kuščarju ovratničarju (na sliki) zelo raznolik?
- ... da krvna slika vsebuje podatke tako o koncentraciji, razmerju in morfoloških značilnosti krvničk, kot tudi koncentraciji hemoglobina?
- ... da je slovenski fiziolog Kazimir Drašlar prvi uvedel vrstični elektronski mikroskop v biološke raziskave v Sloveniji?
- ... da je steblo resaste peščenke močno razraščeno in ima številne necvetoče poganjke?
44. teden
[uredi kodo]- ... da se mala (na sliki) in velika podlasica razen po velikosti fizično ne ločita dosti?
- ... da je toksin oslovskega kašlja eksotoksin, ki povzroča povečano produkcijo cAMP v celicah, to pa sproži simptome oslovskega kašlja?
- ... da les navadnega pušpana zaradi čvrstosti uporabljajo kot nadomestek slonovine?
- ... da lahko mitohondrijska toksičnost določenih zdravil povzroči celo smrt zaradi zastajanja mlečne kisline v tkivih?
- ... da je glukozamin sestavina opornih snovi pri mnogo različnih organizmih od gliv do človeka?
42. – 43. teden 2010
[uredi kodo]- ... da različne felinološke organizacije priznavajo skoraj 70 pasem mačk?
- ... da alpska krešica ne uspeva na kislih podlagah?
- ... da novejši biomateriali omogočajo tudi nadzor nad fiziološkimi procesi v organizmu, v katerega so vgrajeni?
- ... da je davični toksin zgled za eksotoksin z znotrajceličnim delovanjem, saj okvari sintezo beljakovin v celicah?
- ... da ličinke muhe trepetavke vrste Syrphus ribesii (na sliki) zajedajo različne vrste listnih uši?
41. teden 2010
[uredi kodo]- ... da vrtni polh navkljub svojemu imenu živi v gozdovih?
- ... da področje krajinske ekologije v zadnjih letih skokovito napreduje na račun razvoja geografskih informacijskih sistemov?
- ... da telesna obarvanost muhe trepetavke Myathropa florea posnema osji vzorec?
- ... da mladiči kače Bothrops asper (na sliki) uporabljajo svoj rep kot vabo za lov na plen?
- ... da v zmernem pasu sestavljajo travišča trajnice, v toplejših pasovih pa je na traviščih prisoten večji odstotek enoletnih zeli?
39. – 40. teden 2010
[uredi kodo]- ... da vrednikov jetičnik (na sliki) zraste do 40 cm v višino?
- ... da je Robert G. Edwards leta 2010 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za razvoj oploditve in vitro?
- ... da film Gorile v megli: Zgodba o Dian Fossey iz leta 1988 temelji na resnični življenjski zgodbi raziskovalke goril Dian Fossey?
- ... da obnosne votline v nasprotju s predvidevanji ne sodelujejo pri tvorbi glasu pri človeku?
37. – 38. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je ovčje vime gliva z užitno luknjičasto gobo?
- ... da naj bi bil pajek Atrax robustus eden izmed najbolj strupenih pajkov na svetu?
- ... da se je pri živalih leptin v evolucijskem pogledu razvil verjetno za prilagoditev aktivnosti in presnove (metabolizma) v primeru pomanjkanju hrane ter stradanja in ne kot sredstvo za omejevanje telesne teže?
- ... da številni sevi glive Aspergillus flavus izločajo aflatoksine, ki so rakotvorni in akutno toksični?
- ... da se metoda linijskega transekta v biologiji uporablja za razmeroma enostavno in učinkovito ugotavljanje relativne gostote in številčnosti organizmov na raziskovanem območju?
36. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je šilasti kapičar gliva z užitno gobo, ki ima mil okus ter neizrazit vonj?
- ... da je minimalna inhibitorna koncentracija razširjeno merilo za odmerjanje protimikrobnih sredstev?
- ... da učinkovini enalapril in ramipril znižujeta krvni tlak z inhibiranjem angiotenzin-konvertaze, ki med drugim povzroča vazokonstrikcijo?
- ... da je gozdni jereb (na sliki) izrazito teritorialna ptica?
- ... da med mehka tkiva uvrščamo toliko različnih tkiv, da je pojem enostavneje definirati z naštevanjem tipov tkiv, ki niso mehka?
33. – 35. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je električni organ električnih rib uporaben tako za lov na plen kot za obrambo pred plenilci?
- ... da je International Association for Plant Taxonomy krovna organizacija na področju sodobne rastlinske taksonomije, ki jo je utemeljil Linnaeus s svojim delom Species Plantarum?
- ... da kosti poleg kostnine iz osteocitov (na sliki razporeditev osteocitov v prečnem prerezu dolge kosti) in mineralizirane medceličnine gradijo še druga tkiva, npr. kostni mozeg?
- ... da je prepelica v Sloveniji avtohtona poljska kura, fazana pa so naselili in tu gojili stari Rimljani?
- ... da ima povprečen odrasel človek v telesu 30 milijard maščobnih celic, ki tehtajo okoli 13,5 kg?
31. – 32. teden 2010
[uredi kodo]- ... da se zobri najraje prehranjujejo s travo Hierochloe odorata (na sliki)?
- ... da so limfociti B nosilci humoralnega imunskega odziva, katerih glavna naloga je proizvodnja protiteles?
- ... da hrušev, orehov, breskov in grahov zavijač zajedajo na ekonomsko pomembnih vrstah rastlin, zato jih smatramo za škodljivce, podobno kot še več drugih vrst listnih zavijačev?
- ... da je slovenski zoolog Roman Kenk posvetil svojo kariero preučevanju morfologije, ekologije in taksonomije sladkovodnih ploskih črvov?
30. teden 2010
[uredi kodo]- ... da vsebuje navadna medena detelja prekurzor nevarnega toksina, ki moti strjevanje krvi in ga uporabljajo kot rodenticid?
- ... da je rastlinojeda rjava usnjatka pogosta vrsta usnjatih stenic, ki se najraje prehranjuje s semeni kislic?
- ... da deluje slovenska molekularna biologinja Darja Žgur-Bertok kot predstojnica katedre za molekularno biologijo na Oddelku za biologijo ljubljanske BF?
- ... da lahko ena gosenica zavijača borovih poganjkov (na sliki odrasla žival) z objedanjem uniči več borovih poganjkov?
28. – 29. teden 2010
[uredi kodo]- ... da so odkritja angleškega farmakologa Henrya Halletta Dalea o kemičnem prenosu signalov preko sinaps povzročila preobrat v nevrofiziologiji, v kateri je do tedaj veljalo mnenje, da je prenos zgolj fizikalen pojav?
- ... da je pikastocvetna kukavica med najmanjšimi predstavniki kukavičevk v Sloveniji?
- ... da se vrste kuščaric (na sliki živorodna kuščarica) med seboj zanesljivo ločijo po obliki in razporeditvi roženih ploščic na glavi?
- ... da se močvirski osat v Severni Ameriki, kamor so ga zanesli iz Evrope, smatra za invazivno vrsto?
27. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je v vsaki človeški celici 100 do 10.000 kopij mitohondrijske DNK?
- ... da je madžarski fiziolog Georg von Békésy prvi demonstriral fizikalne osnove razločevanja frekvenc zvoka v ušesnem polžu, za kar je kasneje prejel Nobelovo nagrado?
- ... da ima njivski osat semena s puhastimi izrastki, ki pomagajo pri raznašanju z vetrom?
- ... da antibiotik amikacin prepreči rast bakterij tako, da okvari mehanizem za prevajanje mRNK?
- ... da so da Vincijeve skice ptic (na sliki) zgodnji primer biomimetičnega pristopa k reševanju tehnoloških problemov (v tem primeru letenja)?
25. – 26. teden 2010
[uredi kodo]- ... da črno deteljo (na sliki) poljedelci pogosto sejejo po strniščih kot krmno rastlino in za obogatitev zemlje z dušikom?
- ... da je dobila skupina ribjih uši ime po lastnosti, da vsi njeni predstavniki zajedajo na ribah?
- ... da je bila doktorska disertacija slovenskega botanika Maksa Wrabra prva z botanično tematiko na Univerzi v Ljubljani?
- ... da je modri glavinec med pogostejšimi njivski pleveli, a je zaradi uporabe herbicidov v Sloveniji že ogrožen?
- ... da lahko tvori gliva Lactarius indigo mikorizni odnos z mnogimi vrstami dreves, tako iglavci kot listavci?
24. teden 2010
[uredi kodo]- ... da lahko spermatofor pri nekaterih kobilicah predstavlja več kot tretjino telesne teže samca?
- ... da imajo nekateri ceponožci (na sliki Calocalanus pavo) velike, živopisane izrastke zadnjega člena zadka?
- ... da se semena iz sejalnega ploda raztresejo naokrog, ko se ta posuši in zaradi pritiska njegova ovojnica poči?
- ... da je danski fiziolog August Krogh prejel Nobelovo nagrado za odkritje kapilarne regulacije dotoka kisika v mišice?
- ... da se gensko spremenjeni organizmi s pridom uporabljajo pri sintezi snovi po načelih zelene kemije?
23. teden 2010
[uredi kodo]- ... da makak vrste Macaca munzala živi pri 2000 do 3500 metrov nadmorske višine, kar ga uvršča med najvišje živeče vrste prvakov?
- ... da je veliki spremljevalec zaradi svoje velikosti tako vpadljiv, da ga v nekaterih državah napačno navajajo kot najpogostejšega kačjega pastirja?
- ... da je na račun prosto dostopne vsebine revija PLoS Biology (na sliki naslovnica) v zadnjih letih med največkrat citiranimi s področja biologije?
- ... da lahko nekateri pahipodiji zrastejo tudi do 8 metrov v višino?
- ... da je ciprska miš edini še živeči mediteranski glodavec, ki so ga odkrili šele leta 2004?
22. teden 2010
[uredi kodo]- ... da ima hlapna substanca nepetalakton, ki jo izloča mačja meta (na sliki cvet), na mačke delno halucinogen vpliv?
- ... da zelena mamba preživi večino časa v drevesnih krošnjah, le med iskanjem hrane zaide tudi na tla?
- ... da lahko termogene rastline dvignejo temperaturo svojih tkiv s podobnim mehanizmom kot je odgovoren za netresavo termogenezo pri sesalcih?
- ... da so paščipalci pogosti v starih, zaprašenih knjižnicah, kjer lovijo prašne uši in druge členonožce, ki se prehranjujejo s celulozo?
- ... da so proso pričeli kultivirati pred približno 7.000 leti na območju Kavkaza in Kitajske?
21. teden 2010
[uredi kodo]- ... da pri vrhu plodnice pri rožki (na sliki) izraščajo drobni laski napolnjeni z zrakom, ki omogočajo razširjanje semen z vetrom?
- ... da gemoterapija uporablja za zdravljenje pripravke, ki so narejeni iz zarodnega tkiva dreves in grmovnic?
- ... da kot ksenobiotik označujemo tudi snov, ki je v organizmu prisotna v mnogo večji koncentraciji kot običajno?
- ... da so radiotrofne glive sposobne pretvarjati energijo sevanja gama v kemično energijo za rast?
- ... da je za razgradnjo lignina potrebna kompleksna mešanica encimov?
19. – 20. teden 2010
[uredi kodo]- ... da so leptostraki verjetno najbolj primitivni še živeči predstavniki višjih rakov?
- ... da je slovenski naravoslovec Henrik Freyer kot kustos Deželnega muzeja v Ljubljani uredil herbarij s preko 3000 primerki in zbirko več sto prepariranih živali?
- ... da citokromi P450 katalizirajo oksidacije organskih snovi v vseh 5 kraljestvih organizmov?
- ... da so hrbtorožke (na sliki Furcula furcula) dobile ime po zobcu, ki ga tvorijo luske na sprednjem paru kril ko so le-ta ob mirovanju strehasto zložena nad telesom?
- ... da je orešek enostavni suhi plod, ki nastane iz večlistne plodnice?
18. teden 2010
[uredi kodo]- ... da z besedo bivol (na sliki kafrski bivol) označujemo dva nesorodna rodova goveda, enega iz Afrike in drugega iz Azije?
- ... da viharniki preživijo večino življenja v zraku in pridejo na kopno le v času gnezdenja?
- ... da segajo začetki etnobotanike že v antiko?
- ... da je obseg priročnika Mala flora Slovenije narasel s 515 strani v prvi izdaji iz leta 1968 na 967 v četrti (2007)?
- ... da živijo čitali v čredah, ki lahko štejejo tudi po več kot 100 osebkov?
16. – 17. teden 2010
[uredi kodo]- ... da makrolidi (na sliki eritromicin) zavirajo rast bakterij tako, da se vežejo na njihove ribosome in ovirajo sintezo beljakovin?
- ... da je angleški fiziolog Charles Scott Sherrington med 1. sv. vojno preučeval utrujenost v industrijskem okolju, tudi tako, da je delal 13 ur na dan v tovarni?
- .. da navadni oleander raste v subtropskem okolju, prenese pa tudi kratkotrajna znižanja temperature pod -10°C?
- ... da je Borrelia burgdorferi ena redkih patogenih bakterij, ki lahko preživijo brez železa?
- ... da je mešiček vrsta plodu, ki se odpira po trebušnem šivu, njegova posebna oblika strok pa tudi po hrbtnem?
14. – 15. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je temeljna razlika med normalnimi in rakavimi celicami po Warburgovi hipotezi verjetno le posledica prilagoditve celic na hitro proliferacijo?
- ... da izraz inkvilinizem opisuje priskledništvo v smislu prostorske povezanosti organizmov?
- ... da je po gozdarski definiciji iglasti gozd gozd, v katerem je več kot 75% dreves iglavcev?
- ... da je trepetlika dobila ime po listih (na sliki), ki vztrepetajo že v rahlem vetriču?
- ... da rjavi pajki samotarji pogosto naseljujejo odpadno kartonasto embalažo, saj naj bi bila podobna gnilemu lubju, v katerem živijo v naravi?
12. – 13. teden 2010
[uredi kodo]- ... da se dendrologija ukvarja predvsem z ekonomskimi vidiki uporabe olesenelih rastlin in njihovega lesa?
- ... da nekrotične celice navadno ne sproščajo in posredujejo signalnih molekul imunskim celicam kot v primeru apoptoze, zato jih imunski sistem ne odsrani?
- ... da sta nemška nevroznanstvenika Erwin Neher (na sliki) in Bert Sakmann prva eksperimentalno dokazala obstoj ionskih kanalčkov v membranah vzdražnih celic?
- ... da nekatere lesne glive povzročijo zgolj obarvanje lesa, druge pa ga lahko povsem razgradijo in s tem uničijo?
- ... da je Naegleria fowleri edina ameba, ki se pojavlja v vseh treh oblikah, tj. kot trofozoit s psevdopodiji, trofozoit z bički in kot cista?
11. teden 2010
[uredi kodo]- ... da današnje razumevanje dinamike živčnih prenašalcev v sinapsah temelji predvsem na delu biokemikov Axelroda, Katza in von Eulerja, ki so za svoj prispevek nevroznanosti leta 1970 prejeli Nobelovo nagrado?
- ... da je amonijev ion toksičen produkt presnove pri živalih, ki ga izločajo v različnih oblikah glede na topnost v vodi?
- ... da največje sove spadajo v rod Bubo (na sliki velika uharica)?
- ... da ogrožena vrsta kaktusa Obregonia denegrii raste samo v mehiški zvezni državi Tamaulipas?
- ... da kljun pri vodomcu predstavlja skoraj četrtino celotne dolžine telesa?
7. – 10. teden 2010
[uredi kodo]- ... da je sputnik virofag povsem drugačen od vseh do sedaj znanih tipov virusov in se lahko v gostiteljski celici razmnožuje le ob prisotnosti drugega virusa?
- ... da je bolezen slonovica posledica okužbe z zajedavsko glisto Wuchereria bancrofti (na sliki), ki se razmnožuje v mezgovnicah in povzroča njihovo vnetje?
- ... da je modra barva oči (šarenice) posledica Tyndallovega sipanja svetlobe ob prehodu skozi stromo šarenice?
- ... da bazne pare tvorijo točno določene nukleotidne baze v nukleinskih kislinah zaradi geometrije molekul, ki določajo stabilnost nastalih vezi?
- ... da odraslega samca rumenega strnada ni mogoče zamenjati z nobenim drugim strnadom, enoletni mladiči pa so zelo podobni mladičem beloglavega?
6. teden 2010
[uredi kodo]- ... da predstavlja izloček semenjaka približno 70% semenske tekočine pri človeku?
- ... da ima pri pandah sezamoidna kost vlogo palca in je klasičen zgled za eksaptacijo?
- ... da raste po vsem svetu med 200 in 300 vrst perunik (na sliki travnolistna perunika)?
- ... da imajo glavonožci kompleksne strukture za spreminjanje barve, ki jih gradi po ena kromatofora in številne podporne celice?
- ... da je ameriški biokemik in genetik Marshall W. Nirenberg za svoj prispevek k razvozlanju genetskega koda leta 1968 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino?
5. teden 2010
[uredi kodo]- ... da sodijo predstavniki roda modroobročkastih hobotnic (na sliki Hapalochlaena lunulata) med najbolj strupene živali na svetu?
- ... da izvira navadni komarček iz Južne Evrope in uspeva drugod večinoma le gojeno?
- ... da gradi lobanjsko bazo šest različnih lobanjskih kosti, ki imajo številne luknje za možganski živci in žile?
- ... da je čistilna krhlika v Severni Ameriki invazivna tujerodna vrsta?
- ... da Leydigove celice v modih izločajo androgene, med drugim tudi testosteron?
4. teden 2010
[uredi kodo]- ... da daje pigment zeaksantin rumeno barvo mnogim organizmom (na sliki koruza, po kateri je dobil tudi ime)?
- ... da ima nožnica kisel pH zaradi delovanja bakterije Lactobacillus acidophilus, ki razgrajuje glikogen?
- ... da je koruzna omakalna vodica, ki je sicer odpadek pri mletju koruze, uporabna kot hranilo v mikrobioloških gojiščih?
- ... da je za termoregulacijo sesalcev in ptic ključen regulacijski sistem v hipotalamusu v centralnem živčnem sistemu?
1. – 3. teden 2010
[uredi kodo]- ... da betalaktamski antibiotiki, med katere spadajo tudi penicilini, delujejo z zaviranjem sinteze peptidoglikanskega ogrodja bakterijske celične stene?
- ... da troglavo mečno mišico sestavljata dvoglava (na sliki) in velika mečna mišica, ki sta s skupno kito pripeti na petnico?
- ... da lahko živali zaznavajo ustrezne feromone v izredno nizkih koncentracijah?
- ... da je evtrofikacija škodljiva za ekosistem zaradi zniževanja koncentracije kisika v okolju?
- ... da lahko dušične bakterije po ocenah vežejo tudi 20 kg dušika na hektar njiv, če na njih rastejo primerne rastline?