Pojdi na vsebino

Saint-Lizier

Saint-Lizier
Lega
Zemljevid
Saint-Lizier se nahaja v Francija
Saint-Lizier
Saint-Lizier se nahaja v Okcitanija
Saint-Lizier
43°0′6″N 1°8′13″E / 43.00167°N 1.13694°E / 43.00167; 1.13694
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaAriège
OkrožjeSaint-Girons
KantonSaint-Lizier
InterkomunalitetaSkupnost občin
Saint-Girons
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Étienne Dedieu
Površina
1
9,01 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
1.377
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
09268 /09190
Nadmorska višina368–578 m
(povp. 484 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Lizier (okcitansko Sent Líser) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji. Leta 2006 je naselje imelo 1.477 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v pokrajini Languedoc ob vznožju Pirenejev ob reki Salat, 2 km severno od Saint-Gironsa.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Saint-Lizier je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine La Bastide-du-Salat, Betchat, Caumont, Cazavet, Gajan, Lacave, Mauvezin-de-Prat, Mercenac, Montesquieu-Avantès, Montgauch, Montjoie-en-Couserans, Prat-Bonrepaux, Lorp-Sentaraille, Taurignan-Castet in Taurignan-Vieux s 6.929 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Saint-Girons.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Katedrala Saint-Lizier
  • Saint-Lizier je imenovan po škofu sv. Liceriusu, rojenemu na ozemlju sedanje Španije († 548). Nekdanja galo-rimska naselbina je postala sedež škofije že v 6. stoletju,
    • nekdanja romanska kokatedrala Saint-Lizier s samostanom, posvečena leta 1117, sedež škofov Couseransa (ob zgodovinskem sporu med provinco Couserans in škofi); škofija je bila ukinjena s konkordatom leta 1801.
    • nekdanja kokatedrala Notre-Dame de la Sède s škofijsko palačo iz 17. stoletja, muzej.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.