Stara planina
| Stara planina | |
|---|---|
| Balkan | |
 Gorski masiv Troglav v osrednjem delu gorovja je eden najvišjih delov Stare planine | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Botev |
| Nadm. višina | 2.376 m |
| Koordinate | 42°43′00″N 24°55′04″E / 42.71667°N 24.91778°E |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 530 km vzhod–zahod |
| Širina | 15−50 km sever–jug |
| Površina | 11.596 km2 |
| Geografija | |
| |
| Države | Bolgarija in Srbija |
| Koordinate gorovja | 43°15′N 25°0′E / 43.250°N 25.000°E |
| Geologija | |
| Tip kamnin | granit, gnajs, apnenec |
Stara planina (bolgarsko in srbsko Стара планина) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja. Po drugi strani je razmeroma ozko, v najširšem delu okrog 45, v najožjem srednjem delu pa zgolj 15 km. Najvišji vrh je Botev pri 2.376 m nadmorske višine.
Predstavlja hidrografsko mejo med porečji Donave (Črno morje) in Marice (Egejsko morje), kljub temu pa ga na zahodnem delu seka pritok Donave, reka Istar, ki je od juga proti severu izdolbla impresiven kanjon. Območje je vlažno, poraščeno z listnatimi in iglastimi gozdovi, nad gozdno mejo pa se razprostirajo planinski travniki.
Raba imena Balkan, ki naj bi izviralo iz perzijščine (bālkāneh ali bālākhāna, v pomenu »visoko«, »zgoraj« ali »ponosna hiša«), se je kasneje spremenila in zaobjela ves polotok. V bolgarščini beseda balkan še vedno pomeni »gora«.[1] Območje ima velik zgodovinski pomen za Bolgare in njihovo narodno identiteto.
Srednji del z najvišjimi gorskimi masivi je zaščiten kot Narodni park Srednji Balkan. To območje, poraslo z obsežnimi bukovimi pragozdovi, je zaradi ohranjenosti in svojega pomena vključeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Todorova, Marii͡a N. (1997). »The Balkans: Nomen«. Imagining the Balkans. New York: Oxford University Press. str. 27. ISBN 9780195087512.
- ↑ »Central Balkan National Park«. World Heritage List. UNESCO. Pridobljeno 8. aprila 2015.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Stojanov, Krasimir; Gačev, Emil (2012). »Recent landform evolution in Bulgaria«. V Loczy, Denes; Stankoviansky, Miloš; Kotarba, Adam (ur.). Recent Landform Evolution: The Carpatho-Balkan-Dinaric Region. Springer. str. 377–412. ISBN 9789400724488.
- »Balkan Mountains«. Britannica Online. Pridobljeno 8. aprila 2015.
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
