Strelna rana
Strelna rana, znana tudi kot strelna poškodba, je oblika telesne poškodbe, ki jo je povzročil izstrelek iz orožja[1]. Najpogostejše oblike strelnih poškodb izvirajo iz strelnega orožja, ki se uporablja v oboroženih spopadih, športnih, rekreacijskih in kriminalnih dejavnostih[2]. Škoda je odvisna od tipa strelnega orožja, velikosti, hitrosti, vstopne točke in poti izstrelka. Zdravljenje lahko obsega opazovanje in lokalno oskrbo rane do nujnega kirurškega posega.
Znaki in simptomi
[uredi | uredi kodo]Strelne rane se zelo razlikujejo glede na velikost in hitrost izstrelka, vstopne točke in glede na del telesa, ki je poškodovan. Te poškodbe so lahko še bolj smtronosne od drugih poškodb zaradi možne razdrobitve izstrelka pri zadetku[3].
Posledica pri strelni rani je pogosto huda krvavitev in z njo velika verjetnost za pojav hipervolemičnega šoka, stanja, ko je zaradi izgube krvi znatno zmanjšan dotok kisika za najpomembnejše telesne organe, kot so srce, pjuča in jetra. Izstrelek lahko tudi neposredno zadene te organe ter lahko tudi močno poškoduje živčni sistem.
Pogosti povzročitelji smrti pri strelnih ranah so krvavenje, hipoksija, ki jo povzroči pnevmotoraks, poškodbe srca in ožilja in poškodbe možganov in živčnega sistema. Tudi strelne poškodbe, ki niso smtrno nevarne, lahko imajo dolgoročne škodljive posledice.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Mahoney, P. F., et al. (2004). Section 1 : Introduction, Background and Science p4
- ↑ Mahoney, P. F., et al. (2004). The International Small Arms Situation p6
- ↑ Lamb, C. M.; Garner, J. P. (april 2014). »Selective non-operative management of civilian gunshot wounds to the abdomen: a systematic review of the evidence«. Injury. 45 (4): 659–666. doi:10.1016/j.injury.2013.07.008. ISSN 1879-0267. PMID 23895795.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
