Sultanija
Sultanija سلطانيه | |
---|---|
mesto | |
Sultanijska kupola | |
Koordinati: 36°26′05″N 48°47′51″E / 36.43472°N 48.79750°E | |
Država | Iran |
Provinca | Zandžan |
Okrožje | Abhar |
Bahš | Sultanija |
Nadm. višina | 1.784 m |
Prebivalstvo (2012) | |
• Skupno | 5.968 |
Časovni pas | UTC+3:30 (Iranski standardni čas) |
• Poletni | UTC+4:30 (Iranski poletni standardni čas) |
Uradno ime: Sultanija | |
Tip | Kulturni |
Kriteriji | ii, iii, iv |
Razglasitev | 2005 (29. zasedanje) |
ID # | 1188 |
Regija | Azija in Oceanija |
Sultanija (perzijsko سلطانيه, Soltanieh, latinsko Sultania), znana tudi kot Saidija, je glavno mesto okrožja Sultanija v provinci Zandžan v severozahodnem Iranu.
Leta 2012 je imela 5.968 prebivalcev.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Sultanija leži približno 240 km severozahodno od Teherana. V 14. stoletju so jo zgradili mongolski vladarji Irana za prestolnico svojega Ilkanata. Njeno ime je povezano z vladarskim nazivom sultan, zato bi se njeno ime lahko prevedlo približno kot Kraljevska.
Ilkan Oldžejtu (vladal 1304-1318) je poskušal Sultanijo narediti za največje in najbolj mogočno mesto na svetu, vendar je skupaj z njim umrla. Njene ruševine je prekrila puščava.[1]
Stara cesta iz Zandžana v Sultanijo se nadaljuje do znamenite podzemne jame Katale hor.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Osrednja znamenitost Sultanije je mavzolej kana Odželtuja, bolj znan kot Sultanijska kupola. Zgrajena je bila v letih 1302-1312 in je najstarejša kupola z dvojnimi stenami v Iranu. Težka je približno 200 ton, visoka 49 m in spada med največje opečnate kupole na svetu. Večji sta samo kupoli Filippa Brunnelleschija na stolnici v Firencah in Hagije Sofije v Carigradu. V islamski arhitekturi ima podoben pomen kot kupola v Firencah za renesančno arhitekturo. Močno je vplivala na videz mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija v Kazahstanu in Tadž Mahala v Indiji, po mnenju italijanskih znanstvenikov pa tudi na Brunnelleschijevo kupolo. Zaradi nje je bila Sultanija leta 2005 vpisal na UNESCov seznam krajev svetovne dediščine v Aziji in Oceaniji.
Večina zunanjega okrasja Odželtujevega mavzoleja je izgubljena, v notranjosti pa so se ohranili izjemni mozaiki, keramične obloge in freske. Zunanjost se trenutno restavrira pod vodstvom Iranskega ministrstva za kulturo.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Freska s podobo nekdanje Sultanije
-
Presek Oldžejtujevega mavzoleja
-
Mozaik na tleh mavzoleja
-
Freske na kupoli
-
Mauzolej Oglija Čalabija
Sklic
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dalrymple, William (1989). In Xanadu. str. 128–129.