Pojdi na vsebino

Thomas Bach

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Thomas Bach
Predsednik
Mednarodnega olimpijskega komiteja
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
10. september 2013
PredhodnikJacques Rogge
Osebni podatki
Rojstvo29. december 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (70 let)
Würzburg, Zvezna republika Nemčija
NarodnostNemška
Alma materUniverza v Würzburgu
Poklicsabljač, pravoznanec, športni funkcionar, politik
Podpis

Thomas Bach, nemški odvetnik in nekdanji športnik; * 29. december 1953, Würzburg.

Je nemški odvetnik in nekdanji olimpijski tekmovalec, ki je deveti in sedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja . Je tudi nekdanji član izvršnega odbora nemške olimpijske športne konfederacije.

Zgodnje življenje in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Thomas Bach se je rodil leta 1953 v Würzburgu v Zahodni Nemčiji. Odraščal je v Tauberbischofsheimu, kjer je do leta 1977 živel s starši. Leta 1983 je na Univerzi v Würzburgu pridobil naziv doktor prava (dr. Iur. Utr.).[1][2][3] Tekoče govori francosko, angleško, špansko in nemško.[4]

Mečevalska kariera

[uredi | uredi kodo]

Bach je nekdanji mečevalec, ki je tekmoval za Zahodno Nemčijo. Osvojil je ekipno zlato medaljo na poletnih olimpijskih igrah 1976, pa tudi srebrno, zlato in bronasto ekipno medaljo na svetovnih prvenstvih 1973, 1977 oziroma 1979.[5]

11. novembra 2017 je Bach postal prvi olimpijec, ki je uradno dobil uporabo poimenovalnih črk "OLY". [6]

Vpišite se v hišo Thomasa Bacha v letih 1953–1977 na Sonnenplatz v Tauberbischofsheimu

Preden je postal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), je bil Bach predsednik Nemške olimpijske športne zveze (DOSB). Zamenjal ga je Alfons Hörmann, ostal pa je član izvršnega odbora DOSB. Poleg tega je odstopil kot vodja arabsko-nemške gospodarske zbornice Ghorfa. Bach še naprej vodi Michael Weinig AG Company, podjetje v industriji industrijskih strojev za obdelavo lesa, ki ima sedež v Bachovem domačem mestu Tauberbischofsheim v Nemčiji.[7]

Bach je vodil kandidaturo Münchna za zimske olimpijske igre 2018.[8] München je naposled pridobil 25 glasov podpore, Pjongčang pa 63.

Predsednik MOK

[uredi | uredi kodo]
Tako kot njegova predhodnika Juan Antonio Samaranch in Jacques Rogge, Thomas Bach živi v palači Lausanne.[9]

Bach je 9. maja 2013 potrdil, da bo kandidiral za predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja.[10][11]

Predsedniške volitve MOK 2013

[uredi | uredi kodo]

Bach je bil na 125. zasedanju MOK v Buenos Airesu 10. septembra 2013 izvoljen za osemletni mandat. V zadnjem krogu glasovanja je dobil 49 glasov, kar predstavlja potrebno večino. Nasledil je Jacquesa Roggeja, ki je bil predsednik MOK od leta 2001 do 2013.[12] Bach bo leta 2025 na 134. zasedanju MOK lahko kandidiral za drugi štiriletni mandat.[13]

Bach je bil tekmec Sergeju Bubki, Richardu Carriónu, Ng Ser Miangu, Denisu Oswaldu in Wu Ching-Kuu. [13] Rezultat volitev je bil naslednji:

Volitve 9. predsednika MOK[14]
Kandidat 1. krog[15] 2. krog
Nemčija Thomas Bach 43 49
Ukrajina Sergej Bubka 8 4
Portoriko Richard Carrión 23 29
Singapur Ng Ser Miang 6 6
Švica Denis Oswald 7 5
Wu Ching-kuo 6 -

Bach se je 17. septembra 2013 uradno preselil v predsedniški urad MOK na sedežu MOK v Lausanni v Švic.[16]

Mednarodni olimpijski komite je v sredo, 10. marca 2021, Bacha ponovno izvolil na dodatni štiriletni mandat za vodjo organizacije. 67-letni Bach je bil izvoljen z 93 glasovi med 94 veljavnimi glasovi.[17]

Olimpijski program 2020

[uredi | uredi kodo]

Po izvolitvi za predsednika MOK je Bach izjavil, da želi spremeniti postopek olimpijskih ponudb in postaviti trajnostni razvoj kot prednostno nalogo organizacije. Izjavil je, da meni, da trenutni postopek zbiranja ponudb zahteva "preveč in prezgodaj".[18] Te predlagane reforme so postale znane kot olimpijska agenda 2020. Štirideset predlaganih reform je bilo soglasno sprejetih na 127. zasedanju MOK v Monaku.

Volitve olimpijskih gostiteljev

[uredi | uredi kodo]

Prvi postopek zbiranja ponudb, ki mu je predsedoval Thomas Bach, je bil postopek zbiranja ponudb za zimske olimpijske igre leta 2022 . Ponudbe so bile objavljene novembra 2013, za gostitelja pa je bil izbran Peking.

Med postopkom zbiranja ponudb za poletne olimpijske igre 2024 je predsednik Bach predlagal skupno podelitev gostiteljstva poletnih olimpijskih iger 2024 in 2028. Predsednik Bach je vodil volitve, na katerih je bil Pariz izvoljen za poletne olimpijske igre leta 2024, Los Angeles pa za poletne olimpijske igre leta 2028 na 131. zasedanju MOK v Limi v Peruju.

Mesti Milano-Cortina d'Ampezzo sta bili izvoljeni za gostitelja zimskih olimpijskih iger leta 2026 na 134. zasedanju MOK v švicarski Lausanni.

Odlikovanja

[uredi | uredi kodo]

Državne časti

[uredi | uredi kodo]

Častni doktorati

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]
  • Nagrada za mir v Seulu iz Republike Koreje[24]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Mr Thomas BACH – Deutscher Olympischer Sportbund, IOC Member since 1991«. Olympic.org. 29. december 1953. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  2. »Vita Thomas Bach : Olympiasieger im Fechten, DOSB-Präsident« (PDF). Dosb.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  3. »Rechtsanwalt Dr. iur. utr. Peter Zimmermann – About me – Dr. iur. utr«. Zimm-recht.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2021. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  4. »Lord of the Rings: new IOC chief Thomas Bach | Sports | DW.COM | 10 September 2013«. Dw.de. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  5. Fechten – Weltmeisterschaften (Herren – Florett). sport-komplett.de
  6. »ATR First: A New Honor for Olympians Only«. Around The Rings (v angleščini). 11. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 22. novembra 2017.
  7. Mackay, Duncan (15. september 2013). »Exclusive: Bach to officially resign tomorrow from DOSB after being elected IOC President«. Insidethegames.biz. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  8. »Exclusive: Quality of the 2020 Olympic bidders has put the IOC in a very comfortable position, reveals Bach«.
  9. (francosko) Laurent Favre and Servan Peca, "Le CIO fait sa mue", Le Temps, Wednesday 15 April 2015, page 9.
  10. »Nachfolger von Jacques Rogge: Thomas Bach kandidiert für IOC-Präsidentenamt«. Spiegel Online. 8. maj 2013. Pridobljeno 8. maja 2013.
  11. »Thomas Bach announces IOC presidential candidacy«. Espn.go.com. 9. maj 2013. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  12. Zaccardi, Nick (10. september 2013). »Thomas Bach elected as ninth IOC president«. NBC OlympicTalk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2013. Pridobljeno 10. septembra 2013.
  13. 13,0 13,1 »Next IOC President to be elected this Tuesday«. 9. september 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2013. Pridobljeno 10. septembra 2013.
  14. »Thomas Bach elected new IOC President«. Olympic.org. Pridobljeno 10. septembra 2013.
  15. Ser Miang Ng won round one tie-break vote with 56:36 against Ching-kuo Wu.
  16. Mackay, Duncan (17. september 2013). »Bach moves into office at IOC headquarters after becoming new President«. Insidethegames.biz. Pridobljeno 22. avgusta 2016.
  17. »German Thomas Bach re-elected IOC president«. Anadolu Agency (v angleščini). Pridobljeno 10. marca 2021.
  18. IOC President Wants Changes. gamesbids.com (11 September 2013)
  19. »Grand Cross of the Order of the Phoenix Archives - Greek City Times«.
  20. »S. Korean president confers state decoration on IOC chief | Photos | Yonhap News«. english.yonhapnews.co.kr. Pridobljeno 8. marca 2018.
  21. »Caid Essebsi decorates IOC President with Grand Cordon of National Merit in Sport«. Tunisia News Gazette. 15. marec 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2021. Pridobljeno 14. februarja 2018.
  22. »Thomas Bach«. UCAM. 2015. Pridobljeno 14. februarja 2018.
  23. »IOC chief Bach receives honorary doctorate | Photos | Kyodo News«. english.kyodonews.jp. Pridobljeno 1. novembra 2016.
  24. »IOC President Bach to receive Seoul Peace Prize | Olympic News«. olympic.org. Pridobljeno 24. oktobra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]