Tuskulski grofje

Tuskulski grofje
Comes Tusculani

Tuskulski, Tuskulanski grofje
Tuskulski grofje; Comes Tusculani; Tuskulski, Tuskulanski grofje
	grb Tuskulskih grofov
Država	Italija ; Vatikan
Mesto izvora	Italija
Ustanovljeno	9. stoletje
Nazivi	-grofje ; senatorji ; konzuli ; škofje; kardinali; papeži in protipapeži
Člani	papež Benedikt IX.; Teofilakt I. Tuskulski
Posestva	Papeška država ; Lacij
Razpad	12. stoletje
Mlajše veje	Colonna; Crescenzi

Zgodovinsko ozadje

Tuskulski grofje (Grofje od Tuskula; latinsko Comites de Tuscolana; angleško Counts of Tusculum; italijansko Conti di Tuscolo; nemško Tuskulaner - tudi Tuskulanski grofje) je bila najmočnejša svetovljanska plemiška rodbina v Laciju, blizu Rima, v dandanašnji Italiji. Najmogočnejša je bila med 10. In 12. stoletjem. Precej papežev in protipapežev skozi 11. stoletje je izhajalo iz njihovih vrst. Oni so ustvarili in izpopolnili politično obliko papeškega plemstva, skozi katero je bilo mogoče izvoliti papeže le izmed rimskega plemstva. Obdobje, ko je obvladovala papeštvo ženska veja Tuskulanov, označujejo zgodovinarji kot Mračno stoletje (latinsko Saeculum obscurum), deloma tudi kot pornokracijo – čeprav je treba Liutprandovo opisovanje pohujšljivih dogodkov brati s pridržkom, saj niti ne prikriva svoje pristranskosti in sovraštva do »nekaterih ljudi«, ki jih je »imel v želodcu«.

Tuskulski grofje so obvladovali rimsko versko in svetno politiko več kot skozi stoletje. Vplivali so na vladanje papežev, a poleg tega skozi službo senatorjev in konzulov obvladovali civilno življenje. Večinoma so bili naklonjeni bizantinskim cesarjem ter se zoperstavljali svetorimsko-nemškim vladarjem.
Po letu 1049 je z imenovanjem Leona IX. »tuskulsko papeštvo« prišlo do svojega konca. Napake vtikanja svetne oblasti v cerkvene zadeve so kot odziv sprožile na neki način klinijsko gibanje ter gregorijansko reformo. Spremenjene razmere po letu 1062 so povzročile, da so Tuskulski grofje prestopili na stran svetorimskih cesarjev iz zoper rimske cerkvene prenovitelje. 1059 je Nikolaj II. z odlokom In nomine Domini, ki je nastal pod vplivom ali v obdelavi vplivnega prenovitelja - kardinala Humberta – napravil konec plemiško-papeški vladavini, pa tudi pripravil osnovo za še težji – investiturni boj.

Tuskulski grofje – rodovnik

Teofilakt I., tuskulski grof
864–924

Teodora

Hugo Italijanski
887-924-948
(tudi poročen z Marozio)

Alberik I. Spoletski (grof)
d. 925

Marozia
890–937

Sergij III. (papež)
904–911

Alda Viennska

Alberik II. Spoletski
905–954

David ali Deodat

Janez XI. (papež)
931–935

Gregor I. Tuskulski (grof)

Janez XII. (papež)
955–964

Benedikt VII. (papež)
974-983

Benedikt VIII. (papež)
papež 1012–1024

Alberik III. Tuskulski (grof)
u. 1044

Janez XIX. (papež)
papež 1024–1032

vojvoda Peter Rimski

Gaius

Octavianus

Benedikt IX. (papež)
1032–1048

Sklici

Slikovna zbirka

Tuskulsko gledališče pred Albanskimi gorami
( Whittredge, 1860)
Pogled na Tuskulski grič – desno izkopanine iz starega in srednjega veka
Orel (aquila) kot grb Tuskulskih grofov
Pes (cane) kot grb Tuskulanov
Grb Benedikta X..
Podoba Benedikta X. iz Platinove knjige Historia B. Platinae de vitis Pontificum Romanorum