Vrba (drevo)
| Vrba | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
Okoli 350 vrst, glej besedilo: |
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih. Uvrščamo jih v družino vrbovk (Salicaceae). Vse vrste vrbe vsebujejo salicin.
Opis
[uredi | uredi kodo]Vrbe so listnate rastline, ki največkrat rastejo v obliki grma, pogosto pa jih najdemo tudi v obliki dreves. Nekatere zrastejo tudi do 30 m v višino, medtem ko so zlasti arktične in alpske vrste nizke rasti. Vrbe so dvodomne rastline, z ženskimi cvetovi na eni in moškimi cvetovi na drugi rastlini. Razen v času polnega cvetenja, je težko razlikovati med moškim in ženskim drevesom. Najlažje jih razlikujemo takrat, ko na posameznih cvetovih v socvetju oziroma mačici postanejo vidni prašniki pri moški ali pestiči pri ženski rastlini. Moške mačice se takrat odenejo z izstopajočimi prašniki zlato rumene barve, ženske s pestiči pa ostanejo zelene. Najprej se pojavijo cvetovi v obliki mačic, pozneje še listi. Listi so večinoma podolgovati, lahko pa tudi okrogle oblike in običajno z nazobčanimi robovi. Lubje vrbe je sivo, na vejah gladko, v spodnjem delu debla pri starejših rastlinah razpokano. Vrbe so večinoma žužkocvetke, njihovi opraševalci so čebele in to je njihova prva spomladanska paša.
Razmnoževanje
[uredi | uredi kodo]Vrba se razmnožuje s semeni ali s potaknjenci. Vrbini plodovi so drobne glavice. Ob zrelosti vzdolžno počijo in iz njih v belih kosmih izletijo številna drobna dlakava semena. Seme je izredno lahko in brez zaloge hrane za začetni razvoj. Zato je življenjska doba semena kratka in zaradi tega so vrbe običajno vezane na vlažna tla, kjer seme lahko hitro kali.
Za vrbe je značilna hitra rast v mladosti. Dnevno lahko doseže v glavni rastni dobi tudi do 10 cm prirastka. Celoletni prirast vrbe v optimalnih razmerah je v prvih letih običajno okoli dva metra in pol. Vse vrbe imajo rade humusna in vlažna tla, uspevajo pa tudi na težkih zamočvirjenih ali suhih tleh. Za dobro rast potrebujejo zračna tla, ki naj bi bila nevtralna ali rahlo kisla. Drevesa niso občutljiva na sezonske poplave. Vrba uspešno raste na rastiščih, kjer se razmere vlage pogosto spreminjajo in kjer menjaje prihaja do poplav in suš. Potrebuje sončno ali polsenčno lego, le čista senca ji ne odgovarja.
Koreninski sistem dreves razvije globoko glavno korenino, ki lahko doseže talno vodo, ki je tudi do 4 m pod zemljo in številne površinske korenine.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Vrbe spadajo med najstarejše cvetnice na Zemlji, saj so njihov pelod in ostanke listov odkrili med geološkim raziskovanjem krednih kamnin in s tem dokazali, da so bile na zemlji razširjene že pred več kot 130 milijoni let. Danes predstavnike rodu vrb najdemo povsod po svetu. Osnovni vzroki velike razširjenosti segajo daleč nazaj v čas po ledeni dobi, ko so se vrbe izkazale kot pionirji ponovne poselitve, saj so bile med prvimi, ki so bile sposobne rasti v mejnih življenjskih razmerah. Zaradi njihove prilagodljivosti jih tudi danes najdemo skoraj v vseh življenjskih okoljih. Seme vrbe je hitro kaljivo in lahko, zato ga veter zlahka raznese po velikih površinah. Vrbe so sposobne prenašati klimatske ekstreme in se hitro prilagodijo na vse vrste tal. To jim daje veliko prednost pred drugimi drevesnimi vrstami.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Uporabnost vrbe je različna. Lubje vrbe se uporablja v zdravilne namene. V preteklosti so za hrano uporabljali mlade kuhane poganjke, posušeno in zmleto notranjo stran lubja so dodajali moki za peko kruha, kot nadomestek za pravi čaj so uporabljali liste. Pomembna je tudi tehnična uporabnost vrbe. Les vrbe je primeren za obdelavo. Mlade šibe vrbe se uporabljajo v pletarstvu. Vrba je hitrorastoča rastlina, zato je primerna za vzgojo v zunaj gozdnih nasadih za pridobivanje biomase ali kot surovino v papirni industriji. Zaradi močnega koreninskega sistema so uporabne za utrjevanje brežin.
V Sloveniji je gospodarski pomen vrbe, v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami, majhen. Eden od razlogov je tudi ta, da je pravih rastišč, ki bi ji idealno ustrezala, zelo malo. Že v sosednji Hrvaški in v Vojvodini je veliko bolj cenjena, saj so območja ob reki Savi in Donavi večinoma zasajena z vrbo. Gospodarsko najpomembnejša vrba na tem območju je bela vrba, iz katere so žlahtnitelji vzgojili celo vrsto klonov, ki se uporabljajo za zasajanje različnih nasadov.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Botanični vrt
- Hauptman Medved Andreja. Kmečki glas. Povešava iva. Članek, 20 3. 2010.
- Marijan Kotar; Robert Brus (1999). Naše drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana. COBISS 104942336. ISBN 961-213-068-X.
- Krajnc Nike, Piškur Mitja, Dolenšek Marjan, Božič Gregor in Klun Jaka. 2009. Zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica. ISBN 978-961-6425-44-5.
- Zdravilne rastline na Slovenskem, Katja Galle - Toplak, 2002, ISBN 86-11-15167-4
Vrste
[uredi | uredi kodo]Salix acutifolia
Salix alaxensis
Salix alba - bela vrba
Salix alpina - alpska vrba
Salix amygdaloides
Salix arbuscula
Salix arbusculoides
Salix arctica
Salix atrocinerea
Salix aurita - rakita
Salix babylonica - vrba žalujka
Salix bakko
Salix barrattiana
Salix bebbiana
Salix boothii
Salix bouffordii
Salix brachycarpa
Salix cacuminis
Salix canariensis
Salix candida
Salix caprea - iva
Salix caroliniana
Salix chaenomeloides
Salix chilensis
Salix cinerea - pepelnatosiva vrba
Salix cordata
Salix daphnoides - volčinasta vrba
Salix discolor
Salix eastwoodiae
Salix eleagnos - siva vrba
Salix eriocarpa
Salix eriocephala
Salix excelsa
Salix exigua
Salix foetida
Salix fragilis - krhlica ali krhka vrba
Salix futura
Salix geyeriana
Salix gilgiana
Salix glauca
Salix gooddingii
Salix gracilistyla
Salix hainanica
Salix helvetica
Salix herbacea - zelnata vrba
Salix hirsuta
Salix hookeriana
Salix hultenii
Salix humboldtiana
Salix humilis
Salix integra
Salix interior
Salix japonica
Salix jessoensis
Salix koriyanagi
Salix kusanoi
Salix lanata
Salix lapponum
Salix lasiandra
Salix lasiolepis
Salix lucida
Salix magnifica
Salix matsudana
Salix miyabeana
Salix mucronata
Salix myrtilloides
Salix myrsinifolia - črnikasta vrba
Salix myrsinites
Salix nakamurana
Salix nigra
Salix pedicellaris
Salix pentandra - peteroprašniška vrba
Salix petiolaris
Salix phylicifolia
Salix planifolia
Salix polaris
Salix pseudo-argentea
Salix purpurea - rdeča vrba
Salix pyrifolia
Salix reinii
Salix repens
Salix reticulata - mrežolistna vrba
Salix retusa - topolistna vrba
Salix rorida
Salix rosmarinifolia - rožmarinolistna vrba
Salix rupifraga
Salix salicicola
Salix schwerinii
Salix scouleriana
Salix sericea
Salix serissaefolia
Salix serissima
Salix shiraii
Salix sieboldiana
Salix sitchensis
Salix subfragilis
Salix subopposita
Salix taraikensis
Salix tetrasperma
Salix thorelii
Salix triandra - mandljeva vrba
Salix udensis
Salix viminalis - beka
Salix vulpina
Salix waldsteiniana - Waldsteinova vrba
Salix wallichiana
Salix wilmsii
Salix woodii
Salix yezoalpina
Salix yoshinoi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
