Vuhred
Vuhred | |
|---|---|
 | |
  Vuhred Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°35′32.98″N 15°13′58.23″E / 46.5924944°N 15.2328417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Koroška |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Radlje ob Dravi |
| Površina | |
| • Skupno | 5,14 km2 |
| Nadm. višina | 371,2 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 672 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2365 Vuhred |
| Zemljevidi | |
Vuhred - Vas | |
| Lega | Občina Radlje ob Dravi |
| RKD št. | 18301 (opis enote)[2] |
Vuhred je drugo največje naselje v Občini Radlje ob Dravi.
Naselje leži ob vnožju Pohorja na desnem bregu reke Drave na pleistocenski terasi, ki je izhodišče cest v Ribnico na Pohorju, ter ob Dravi navzdol v Podvelko in ob reki navzgor v Vuzenico.
Vuhred, ki je ob popisu leta 2002 štel 818 prebivalcev, se v starih listinah prvič omenja leta 1407 kot ze Wuecher in 1436 kot Wucher. Kraj je poznam predvsem po splavarstvu in splavarjih imenovanih flosarji. V preteklosti so tu izdelovali plitve štirioglate ladje imenovane šajke, s katerimi so tovorili blago po Dravi.
Na Vuhreškem polju rasteta koruza in sadno drevje. Naravna znamenitost je potok Vuhreščica, ki pada v Dravo v dveh zaporednih slapovih, zgornji je visok 8 m. Po letu 1958 vodno energijo izrablja Hidroelektrarna Vuhred.[3]
Izvor krajevnega imena
[uredi | uredi kodo]Krajevno ime Vuhred je nejasnega pomena. Ime morda vsebuje srednjevisoko nemško besedo wuocher v pomenu 'sad, doprinos, dobiček, pretirana obrest, oderuštvo', vendar podrobnosti niso jasne. Če omenjena teza drži, bi ime bilo povezano s pobiranjem pristojbin za plutje po reki. Morda pa bi bilo bolje izhajati iz besede wuochrære, ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo v nemško besedo Wucherer v pomenu 'oderuh' in domnevati disimilacijo r-r, drugi r pa se je razvil r-d.[4]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 18301«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
