Kitajsko-tibetanski jeziki

Izraz kitajsko-tibetanski jeziki (tudi sino-tibetanski jeziki) označuje jezike iz družine več kot 400 jezikov, ki so po številu govorcev na drugem mestu za indo-evropskimi. Kitajsko-tibetanski jeziki z največjim številom govorcev so kitajščina (1,3 milijarde), burmanščina (33 milijonov) in tibetanski jeziki (6 milijonov). Druge jezike iz te jezikovne družine govorijo v območju Himalaje, Jugovzhodnega azijskega masiva in na vzhodnem koncu Tibetanske planote. Večino sestavljajo manjše jezikovne skupnosti v odročnih hribovitih območjih in so relativno slabo dokumentirani.

Kitajsko-tibetanski jeziki
Trans-himalajski
Geografska porazdelitev	Severovzhodna Azija, Vzhodna Azija, Jugovzhodna Azija, Južna Azija, Srednja Azija
Lingvistična klasifikacija	Ena izmed glavnih jezikovnih družin na svetu
Prajezik	Kitajsko -tibetanski jeziki
Podrazdelitve	kitajščina lolo-burmanski tibetanski karenski bodo–garojski kuki-činski meitejski tamangijski baiski džingfo–luiški
ISO 639-2 / 5	sit
Linguasphere	79- (phylozone)
Glottolog	sino1245
Glavne jezikovne skupine kitajsko -tibetanske družine jezikov:   kitajščina   lolo-burmanski   tibetanski   karenski   drugi

Zunanje povezave

• James Matisoff, "Tibeto-Burman languages and their subgrouping"
• Sino-Tibetan Branches Project (STBP)
• Behind the Sino-Tibetan Database of Lexical Cognates: Introductory remarks
• Guillaume Jacques, "The Genetic Position of Chinese"
• Marc Miyake (2014), "Why Sino-Tibetan reconstruction is not like Indo-European reconstruction (yet)"
• Andrew Hsiu (2018), "Linking the Sino-Tibetan fallen leaves"