Bolgarija

Република България
Republika Bolgarija

Nacionalno geslo: Съединението прави силата (bolgarsko »Zedinjenje daje moč«)
Uradni jezik	bolgarščina
Glavno mesto	Sofija
Predsednik	Georgi Prvanov
Predsednik vlade	Bojko Borisov
Površina  - Skupno  - % voda	102. na svetu 110.910 km² 0,3%
Prebivalstvo  - Skupno (2001)  - Gostota	88. na svetu 7.932.984 68,9/km²
Neodvisnost  - Razglašena  - Priznana	od Otomanskega imperija 3. marec 1878 22. september 1908
Valuta	bolgarski lev
Časovni pas	UTC+2
Državna himna	Mila Rodino (bolgarsko: Draga domovina)
Vrhnja internetna domena	.BG
Nacionalna klicna koda	359

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo.

V času Rimskega imperija se je področje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.

Bolgarija je vključena v Evropsko unijo od 1. januarja 2007.

Naravne razmere

Lega in površje

Bolgarija leži v v. delu Balkanskega polotoka. V s. delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med staro planino in Donavo, razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na J. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti J se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno s. predgorje Stare planine, visoko do ok. 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina Dobrudža, zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. Stara planina ali Balkan je več kot 600 km dolgo in 50-70 km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od Z proti V.Mladonagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja , v z. delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v v. delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na j. robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke Marice je 50-100 km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti Z nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino in Rodopi.

Podnebje

Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. J od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje submediteransko z nekoliko manj hladnimi zimami in proti V vse manj padavin. Pleven (smt. jan. -2,0,°C jul. 23,5 °C, 556 mm padavin.), Plovdiv (smt. jan. -0,4 °C, jul. 23,4 °C, 541 mm), Varna (smt. jan. -1,2 °C, jul. 22,9 °C, 474 mm).

Vode

Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi (Iskr, 300 km; Jantra), druge večinoma v Egejsko morje (Marica, 450 km; Struma, 430 km; Mesta, 246 km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna umetna jezera za namakanje in pridobivanje električne energije.

Tla in rastje

Najrodovitnejša tla so na puhlici v. s. delu države (černozjom) in na rečnih naplavinah v dnu kotlin (rjava tla). V goratem svetu so v nižjih legah hrastovi gozdovi, više bukovi in bukovi-jelovi (800-1800 m) ter smrekovi in borovi gozdovi (1800-2200 m ). Naravno rastje v s. delu je stepa. Gozdovi pokrivajo 35% površine.

Prebivalstvo in poselitev

Prebivalstvo

Po zadnjem popisu (2002) se je v primerjavi z letom 1989. število prebivalcev zmanjšalo za več kot 1.500.000, predvsem zaradi izseljevanja iz ekonomskih razlogov in emigracije velikega dela turskega prebivalstva v Turčijo. Značilna že v socialističnem obdobju, nizka rodnost se je v 90. letih zaradi gospodarske krize in padca življenske ravni še znižala in je med najnižjimi na svetu. Največ prebivalcev je po narodnosti Bolgarov (86%), ki govorijo bolgarski jezik (pisava cirilica). Največja narodna manšina so Turki (ok.800.000, 10%), ki so bili v socialističnem obdobju izpostavljeni močni prisilni bolgarizaciji. Po 1989 se jih je izselilo ok. 300. 000, največ v Turčijo. V Rodopih živi ok. 200.000 islamiziranih Bolgarov ( Pomaki), Makedonci (ok. 200.000), se prištevajo k Bolgarom in niso priznani za narodno manjšino. V Bolgariji živi tudi več kot 300.000 Romov (4% preb.). Versko opredeljeni prebivalci so večinoma pravoslavni (avtokefalna Bolgarska pravoslavna cerkev), Turki in Pomaki so večinoma muslimani, čeprav majhen del Turkov in dobra polovica Ciganov se opredeljujejo kot krščani (pravoslavni, katoliki in evangeličani).

Upravna delitev

Od leta 1999 je Bolgarija razdeljena na 28 okrajev, imenovanih oblast, kar je nadomestilo razdelitev iz leta 1987, ko je bila razdeljena na 9 okrajev. Vsi okraji so poimenovani po središču okraja, razen Sofijskega okraja, katerega glavno mesto Sofija tvori samostojen okraj. Oblasti so:

1. Blagoevgrad (Благоевград)
2. Burgas (Бургас)
3. Dobrič (Добрич)
4. Gabrovo (Габрово)
5. Haskovo (Хасково)
6. Krdžali (Кърджали)
7. Kjustendil (Кюстендил)
8. Loveč (Ловеч)
9. Montana (Монтана)
10. Pazardžik (Пазарджик)
11. Pernik (Перник)
12. Pleven (Плевен)
13. Plovdiv (Пловдив)
14. Razgrad (Разград)
15. Ruse (Русе)
16. Šumen (Шумен)
17. Silistra (Силистра)
18. Sliven (Сливен)
19. Smoljan (Смолян)
20. mesto Sofija (София-град)
21. Sofijski okraj (Софийска област)
22. Stara Zagora (Стара Загора)
23. Trgovište (Търговище)
24. Varna (Варна)
25. Veliko Trnovo (Велико Търново)
26. Vidin (Видин)
27. Vraca (Враца)
28. Jambol (Ямбол)

Zunanje povezave

• Bulgaria Pictures
• Bulgaria Map
• Zone Bulgaria - multilingual travel guide
• Pictures of Bulgaria
• Baba Marta-festival
• Bulgaria - Panoramas & QTVR