Pojdi na vsebino

Josip Plemelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Josip Plemelj
Portret
Josip Plemelj (~1920)
Rojstvo11. december 1873({{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…]
Bled
Smrt22. maj 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] (93 let)
Ljubljana
Področjamatematika, teorija analitičnih funkcij, integralske enačbe, teorija potenciala
Poznan poPlemljeve enačbe
izrek Sohockega in Plemlja
rešitev Riemann-Hilbertovega problema
Pomembne nagradeLiebnova nagrada (1912)
Prešernova nagrada (1954)

Josip Plemelj [jósip plémelj], slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.

Plemelj je študiral matematiko, fiziko in astronomijo na Dunaju, kjer je 1898 doktoriral iz matematike. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovcih (Bukovina, zdaj Ukrajina) od 1908, nato pa 1919-57 v Ljubljani na Filozofski (pozneje naravoslovni) fakulteti, bil je tudi prvi rektor Univerze v Ljubljani (1919/20) ter redni član SAZU od njene ustanovitve 1938, bil pa je tudi dopisni član jugoslovanske (Zagreb), srbske in od 1954 še bavarske akademije znanosti. Po njem ali skupaj po Sohockem se imenujejo enačbe o robnih vrednostih holomorfnih funkcij, ki jih je odkril pri reševanju Riemann-Hilbertovega problema (1908). 1949 je postal prvi častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), 1954 je prejel Prešernovo nagrado in 1963 častni doktorat Univerze v Ljubljani.

Njegova Vila Perun na Bledu (ki jo je zgradil iz dobljene nagrade) je od 1975 v lasti DMFA.

[uredi | uredi kodo]
»Še več lahko prinesejo predavanja. Plemljeva, na primer, so bila prava umetnina, matematika v koncertni izvedbi. Na moje pričevanje se lahko zanesete, saj sem na univerzo padel naravnost z oksenštanta, iz burgtheatrsko hudožestvenega gledališča.«
France Križanič[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Record #128929510 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  3. 3,0 3,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. Križanič (2003).
  • Hladnik, Milan (2013), »Josip Plemelj in pravilni sedemkotnik«, Obzornik za matematiko in fiziko, 60 (5): 161–172, COBISS 16830041
  • Plemelj, Josip (1992), »Iz mojega življenja in dela«, Obzornik za matematiko in fiziko, 39: 88–192, COBISS 6740569
  • Križanič, France (2003), Splošno in posebno : (nakladanja in otepanja), Ljubljana: Studia humanitatis, COBISS 127745792, ISBN 961-6262-54-8
  • Suhadolc, Anton (2010), »O profesorju Josipu Plemlju«, Obzornik za matematiko in fiziko, 57 (2): 53–57, COBISS 15644505

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]