Pojdi na vsebino

Milena Zupančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milena Zupančič
Portret
Rojstvo18. december 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][3] (77 let)
Jesenice
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicigralka, gledališka igralka, filmska igralka

Milena Zupančič, slovenska gledališka in filmska igralka, * 18. december 1946, Jesenice.

Zupančičeva je ena najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških in filmskih igralk ter prejemnica več stanovskih nagrad.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Kot otrok je živela z materjo samohranilko. Očeta ni poznala in ga nikoli ni videla. V osnovno šolo je hodila na podružnico OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled v Bohinjski Beli. Kasneje, kot najstnica je obiskovala gimnazijo na Jesenicah in že takrat je vedela, da želi postati igralka. Debitirala je z vlogo študentke v filmu Oxygen, širše znana pa je predvsem po vlogah v dveh filmih Matjaža Klopčiča: kot Presečnikova Meta v Cvetju v jeseni in kot Žašlerca v Vdovstu Karoline Žašler. V skoraj štirih desetletjih nastopov na odrskih deskah, filmskem platnu in televizijskem zaslonu je odigrala veliko število glavnih vlog, za katere je prejela različne gledališke in filmske nagrade, med drugim številne puljske zlate arene, Borštnikov prstan (1999) in Prešernovo nagrado za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture (1993). Prvakinja gledališkega ansambla ljubljanske Drame in ambasadorka Unicefa tudi danes skrbno izbira vloge. Med letoma 1973 in 1977 je bila z Radkom Poličem, kasneje pa se je poročila z Dušanom Jovanovićem.[4][5]

Ambasadorka Unicefa je bila od leta 2000, novembra 2003 pa je postala tudi regionalna ambasadorka za zahodni Balkan. Leta 2011 je sodelovanje z Unicefom prekinila.[6] Leta 2016 jo je slovenski predsednik Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za »ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti«.[7] Istega leta (2016) je prejela nagrado bert za filmsko igro, 10. aprila 2018 je bila razglašena za častno občanko občine Bled.[8] Veliko priznanje za igralske dosežke je 2019 na pariški Univerzi Sorbonne Paris Cité prejela iz rok predsedstva filmskega festivala SEE. Februarja 2022 je dobila tudi prestižno srbsko gledališko nagrado Tatjane Lukjanove za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd.[9] Istega leta je prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo.[10] Marca 2023 je bila imenovana za Slovenko leta 2022.[11]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Gledališke vloge

[uredi | uredi kodo]
Zupančičeva v predstavi Machbet.

Zadnjih nekaj let Zupančičeva na odru Ljubljanske Drame.

  • W. Shakespeare: Romeo in Julija – Pestunja
  • M. Proust: Iskanje izgubljenega Časa – Oriane, vojvodinja de Guermantes
  • T. Bernhard: Na cilju – Mati
  • Y. Reza: En španski komad – Pilar
  • A. E. Skubic: Fužinski bluz – Vera
  • M. Hočevar: Smoletov vrt – Ljuba Smole

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. filmportal.de — 2005.
  3. Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  4. »Zupančič, Milena (1946–) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 4. avgusta 2021.
  5. »Legendarna slovenska igralka žaluje«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 4. avgusta 2021.
  6. »Odstopili ambasadorki Unicefa Slovenija«. Mladina. 14. januar 2011. Pridobljeno 24. novembra 2013.
  7. »Milena Zupančič: "V igralskem poklicu nikoli nisi čisto sam zaslužen za uspeh"«. MMC RTV-SLO. 1. april 2016. Pridobljeno 30. marca 2016.
  8. »Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine Bled«. 8. april 2018. Pridobljeno 12. aprila 2018.
  9. »Prestižna srbska gledališka nagrada Tatjane Lukjanove v roke Milene Zupančič«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  10. »Z restavrirano Vesno in podelitvijo nagrade Mileni Zupančič se je začel Festival slovenskega filma«. MMC RTV-SLO. 25. oktober 2022. Pridobljeno 26. oktobra 2022.
  11. »Slovenka leta je postala Milena Zupančič«. rtvslo.si. Pridobljeno 3. marca 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]