Pojdi na vsebino

Kanton St. Gallen

Kanton St. Gallen
Kanton Švice
Grb kantona Kanton St. Gallen
Grb kantona Kanton St. Gallen
Položaj kantona Kanton St. Gallen v Švici
Položaj kantona Kanton St. Gallen v Švici
Glavno mesto St. Gallen
Površina 2028,20 km² (6. od 26)
Prebivalstvo (31. dec. 2022)
Skupno 525.967 (5. od 26)
Gostota 259/km²
Priključitev 1803
Okrajšava SG
Jeziki nemščina
Najvišji vrh 3248 m: Ringelspitz
Najnižja točka 396 m: Bodensko jezero
Izvršnost Regierung (7)
Zakonodaja Kantonsrat (180)
Občine 77 občin
Okraji brez (8 volilnih okrajev)

Kanton St. Gallen (oz. Sankt Gallen, francosko Saint-Gall, italijansko San Gallo, retoromansko Son Gagl) je eden izmed 26 kantonov Švicarske konfederacije. Njegovo glavno mesto je istoimenski St. Gallen.

Leži v severovzhodnem, nemško govorečem delu Švice. Na severu ga zamejuje Bodensko jezero in na vzhodu reka Ren, onkraj katere meji na Avstrijo (zvezno deželo Predarlsko) in Lihtenštajn. Z ostalih strani meji na kantone Graubünden, Glarus, Schwyz, Zürich in Thurgau. Popolnoma znotraj kantona St. Gallen ležita kantona Appenzell Innerrhoden in Appenzell Ausserrhoden.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kanton je ustanovil Napoleon Bonaparte leta 1803 na zahtevo švicarskega poslanca Karla Müller-Friedberga. Ozemlje kantona je nastalo, izvzemši obnovljena kantona Glarus in Appenzell, z združitvijo kratkotrajnih helvetskih kantonov Linth in Säntis; le-ta pa sta bila sestavljena iz naslednjih zgodovinskih ozemelj:

  • Fürstenland oz. Alte Landschaft, do leta 1798 osrednjega območja knežje opatije St. Gallen;
  • grofije Toggenburg, ki so jo do leta 1798 vodili knezi-opati St. Gallena;
  • grofije Sargans, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • podložnega ozemlja Windegg (Gaster) z uradom Gams, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • podložnega ozemlja Rheintal, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • grofije Uznach, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • grofije Werdenberg, do leta 1798 podložnega območja kantona Glarus;
  • gospostva Sax-Forstegg, do leta 1798 podložnega območja kantona Zürich;
  • gospostva Rapperswil, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • mesta St. Gallen, do leta 1798 svobodnega cesarskega mesta in mestne republike.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Po podatkih s konca leta 2022 je imel kanton 525 967 prebivalcev.[1] Delež tujcev (prijavljenih prebivalcev brez švicarskega državljanstva) je znašal 25,4 odstotka.[1]

Konec leta 2022 je 93,5 % prebivalcev kot glavni jezik navedlo nemščino, dobri štirje odstotki italijanščino, dober odstotek francoščino, 3,5 % angleščino in 20,5 % druge jezike.[2] Ker je bil kanton St. Gallen ustanovljen razmeroma pozno iz različnih ozemelj, tamkajšnja narečja pripadajo različnim skupinam. Narečja, ki se govorijo v Fürstenlandu, v glavnem mestu kantona, v dolini Rena in Werdenbergu ter v Toggenburgu, so vsa del vzhodnošvicarske narečne skupine.[3] Za govor na jugu kantona je značilno trčenje in narivanje narečij različnega izvora: zahodno- in notranješvicarskega na eni strani ter vzhodno-sarganserländsko-bündnerrheintalskega na drugi.[4] Narečje, ki se govori v Rapperswil-Joni, je praktično enako züriški nemščini.

Tudi versko je kanton heterogen. Konec 2022 je bilo 39,3 % prebivalstva kantona rimokatoličanov in 18,7 % reformiranih evangeličanov, medtem ko jih je 42,0 % pripadalo drugi verski skupnosti ali nobeni veroizpovedi.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]
Volilni okraji in občine kantona St. Gallen

Okraji (Bezirke) kantona St. Gallen so bili razpuščeni s sprejetjem nove kantonalne ustave konec leta 2002. Danes se kanton deli na osem volilnih okrajev (Wahlkreise), ki nimajo upravne vloge, ti pa nadalje na 77 občin:[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022
  2. »Zuhause gesprochene Sprachen nach verschiedenen soziodemografischen Merkmalen und Kanton«. Zvezni urad za statistiko.
  3. Rudolf Hotzenköcherle: Die Sprachlandschaften der deutschen Schweiz. Sauerländer, Aarau, Frankfurt am Main, Salzburg 1984 (Reihe Sprachlandschaften der Schweiz 1), ISBN 3-7941-2623-8; hier: Der Nordosten. S. 91–111.
  4. Rudolf Hotzenköcherle: Die Sprachlandschaften der deutschen Schweiz. Sauerländer, Aarau, Frankfurt am Main, Salzburg 1984 (Reihe Sprachlandschaften der Schweiz 1), ISBN 3-7941-2623-8; hier: Die Sprachlandschaft Walensee-Seeztal. S. 112–124; Rudolf Trüb: Die Sprachlandschaft Walensee-Seeztal. Ein Beitrag zur Sprach- und Kulturgeographie der Ostschweiz. Huber, Frauenfeld 1951 (Beiträge zur schweizerdeutschen Mundartforschung 3).
  5. »Répertoire officiel des communes de Suisse«. Zvezni urad za statistiko. Pridobljeno 6. julija 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]