Pojdi na vsebino

Retoromanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Retoromanščina
Rumantsch, Romontsch, Rumauntsch, Rumàntsch
Izgovarjava[rʊˈmantʃ], [ʁoˈmɔntʃ], [rʊˈmɛntʃ], [rʊˈmaʊ̯ntʃ], [rʊˈmœntʃ]
Materni jezikŠvica
PodročjeGraubünden
Št. maternih
govorcev
35.000 (glavni jezik) (2000)[1]
60.000 (redni govorci)
Standardne oblike
Putèr
Sutsilvan
Surmiran
Sursilvan
Vallader
Narečja
Pisavalatinica
Uradni status
Uradni jezik
  Švica
Jezikovne oznake
ISO 639-1rm
ISO 639-2roh
ISO 639-3roh
Glottologroma1326
ELPRomansch
Linguasphere51-AAA-k
{{{mapalt}}}
Območje kjer se tradicionalno govori retoromansko (temno zeleno)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine). Spada v skupino retoromanskih jezikov in naj bi se razvila iz ljudske latinščine, ki so jo govorili rimski zavojevalci tega zemljepisnega območja. Zato je sorodna francoščini, okcitanščini in lombardščini, drugim romanskim jezikom pa v manjši meri.

Retoromanščino govorijo zlasti v švicarskem kantonu Graubünden (Grischun).

Popis leta 2000 je v kantonu Graubünden naštel 35.095 govorcev,[2] ki od vseh jezikov najbolj obvladajo retoromanščino, ter 61.815, ki jo uporabljajo med vsemi jeziki najpogosteje.[3] Govori jo 0,9 % celotnega švicarskega prebivalstva (torej od 7,7 milijona prebivalcev), s čimer zaseda zadnje mesto med uradnimi jeziki glede na število govorcev.

Narečja

[uredi | uredi kodo]

Retoromanščina je krovni naziv za več sorodnih narečij južne Švice, ki vsa spadajo v retoromansko jezikovno družino. Drugi sorodni narečji/jezika govorijo na severu Italije (ladinščino na Južnem Tirolskem (okoli 22.550 govorcev), furlanščino pa severovzhodnem predelu Italije (med 550.000 in 595.000 govorcev)).

Med pet večjih retoromanskih narečij spadajo:

  • 3 renska narečja:
  • 2 engadinski (ladinski) narečji:
    • putersko narečje — zgornja dolina reke Engadin (Engiadin' Ota)
    • valladersko narečje — spodnja dolina reke Engadin (Engiadina Bassa) in dolina Müstair

Engadinski narečji včasih imenujejo tudi z izrazom ladinski narečji, ker so njihovi govorci ohranili besedo ladin za poimenovanje svojega jezika. Sicer se ladinščina uporablja za poimenovanje sorodnega retoromanskeha jezika v italijanskih Dolomitih.

Knjižne norme

[uredi | uredi kodo]

Tekom 20. stoletja je 50.000 Retoromanov imelo kar pet knjižnih variant (vsaka s svojo slovnico in slovarjem), ki so se poučevale. V zadnjih desetletjih je nastal nov kojne, imenovan »Rumantsch Grischun«, in postal edini knjižni standard za vse Retoromane.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Die aktuelle Lage des Romanischen, Kommentar zu den Volkszählungsresultaten. (PDF) . Retrieved on 2012-02-28.
  2. »Popis prebivalstva 2000«. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2009. Pridobljeno 8. avgusta 2010.
  3. »Linguistic geography«. Lia Rumantscha. Arhivirano iz spletišča dne 3. decembra 2007. Pridobljeno 27. novembra 2010.
  4. Magocsi, Paul Robert, Hladnik, Mira. "Znanstveni seminar o kodifikaciji rusinskega jezika." Slavistična revija (1993) 41, št.2, (1993), str.270–272.