Retoromanščina
Retoromanščina | |
---|---|
Rumantsch, Romontsch, Rumauntsch, Rumàntsch | |
Izgovarjava | [rʊˈmantʃ], [ʁoˈmɔntʃ], [rʊˈmɛntʃ], [rʊˈmaʊ̯ntʃ], [rʊˈmœntʃ] |
Materni jezik | Švica |
Področje | Graubünden |
Št. maternih govorcev | 35.000 (glavni jezik) (2000)[1] 60.000 (redni govorci) |
Standardne oblike |
Putèr
Sutsilvan
Surmiran
Sursilvan
Vallader |
Narečja | |
Pisava | latinica |
Uradni status | |
Uradni jezik | Švica |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | rm |
ISO 639-2 | roh |
ISO 639-3 | roh |
Glottolog | roma1326 |
ELP | Romansch |
Linguasphere | 51-AAA-k |
Območje kjer se tradicionalno govori retoromansko (temno zeleno) | |
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine). Spada v skupino retoromanskih jezikov in naj bi se razvila iz ljudske latinščine, ki so jo govorili rimski zavojevalci tega zemljepisnega območja. Zato je sorodna francoščini, okcitanščini in lombardščini, drugim romanskim jezikom pa v manjši meri.
Retoromanščino govorijo zlasti v švicarskem kantonu Graubünden (Grischun).
Popis leta 2000 je v kantonu Graubünden naštel 35.095 govorcev,[2] ki od vseh jezikov najbolj obvladajo retoromanščino, ter 61.815, ki jo uporabljajo med vsemi jeziki najpogosteje.[3] Govori jo 0,9 % celotnega švicarskega prebivalstva (torej od 7,7 milijona prebivalcev), s čimer zaseda zadnje mesto med uradnimi jeziki glede na število govorcev.
Narečja
[uredi | uredi kodo]Retoromanščina je krovni naziv za več sorodnih narečij južne Švice, ki vsa spadajo v retoromansko jezikovno družino. Drugi sorodni narečji/jezika govorijo na severu Italije (ladinščino na Južnem Tirolskem (okoli 22.550 govorcev), furlanščino pa severovzhodnem predelu Italije (med 550.000 in 595.000 govorcev)).
Med pet večjih retoromanskih narečij spadajo:
- 3 renska narečja:
- sursilvansko narečje — doline ob Prednjem Renu (Vorderrhein oz. Rain anteriur): Lumnezia, Foppa, Cadi (Surselva)
- sutsilvansko narečje — doline ob Zadnjem Renu (Hinterrhein oz. Rain posteriur): Plaun, Tumliasco, Schons (Sutselva)
- surmiransko narečje — doline rek Julia in Albula: Surses, Sutses (Surmeira)
- 2 engadinski (ladinski) narečji:
Engadinski narečji včasih imenujejo tudi z izrazom ladinski narečji, ker so njihovi govorci ohranili besedo ladin za poimenovanje svojega jezika. Sicer se ladinščina uporablja za poimenovanje sorodnega retoromanskeha jezika v italijanskih Dolomitih.
Knjižne norme
[uredi | uredi kodo]Tekom 20. stoletja je 50.000 Retoromanov imelo kar pet knjižnih variant (vsaka s svojo slovnico in slovarjem), ki so se poučevale. V zadnjih desetletjih je nastal nov kojne, imenovan »Rumantsch Grischun«, in postal edini knjižni standard za vse Retoromane.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Die aktuelle Lage des Romanischen, Kommentar zu den Volkszählungsresultaten. (PDF) . Retrieved on 2012-02-28.
- ↑ »Popis prebivalstva 2000«. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2009. Pridobljeno 8. avgusta 2010.
- ↑ »Linguistic geography«. Lia Rumantscha. Arhivirano iz spletišča dne 3. decembra 2007. Pridobljeno 27. novembra 2010.
- ↑ Magocsi, Paul Robert, Hladnik, Mira. "Znanstveni seminar o kodifikaciji rusinskega jezika." Slavistična revija (1993) 41, št.2, (1993), str.270–272.